Jedro

Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pritožnik ni niti trdil niti dokazoval, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor A. A. proti sklepu z dne 7.10.2024.

2.Zoper sklep se pritožuje nekdanji poslovodja zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil pritožbene stroške.

3.Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika zoper sklep, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa na transakcijski račun stečajnega dolžnika plača znesek plačil za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 eurov, zavrnilo z nosilnimi razlogi, da so izpolnjeni pogoji po devetem odstavku 233. člen ZFPPIPP, in sicer, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, v ugovoru navedeni argumenti pa ne zadoščajo za razbremenitev odgovornosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se finančne težave dolžnika začele že leta 2020, vlagatelj ugovora pa bi moral redno spremljati in preverjati ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna ter v nasprotnem primeru predlagati začetek stečajnega postopka. Tega ni storil, navedbe glede epidemije v letu 2020, upoštevajoč, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen šele 8. 12. 2023 in da je do blokade računa prišlo že 16. 7. 2020, pa vlagatelja ugovora ne morejo razbremeniti odgovornosti.

6.Pritožnik zaključke sodišča prve stopnje izpodbija s ponavljanjem navedb iz ugovora in se nanašajo na pojav epidemije Covid-19, v posledici katere naj bi prišlo do stečajnega postopka nad dolžnikom.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Posamezni član poslovodstva se v skladu z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja - nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka - v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati. Trditi in dokazati torej mora, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidna, ali da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

8.Sodišče prve stopnje je presodilo, da v ugovoru navedeni argumenti pritožnika ne zadoščajo za razbremenitev odgovornosti, čemur višje sodišče pritrjuje. Iz ugovora in pritožbe izhaja, da so se finančne težave dolžnika začele že leta 2020. Pritožnik pojasnjuje, da se je družba leta 2017 preusmerila iz dejavnosti elektroinštalacij v gostinstvo in turizem, v letu 2020 pa zaključevala investicijski cikel ter načrtovala, da bo marec 2020 zaradi začetka gostinske in turistične sezone prelomen. To se zaradi epidemije Covid-19 ni zgodilo, zato družba ob pojavu epidemije ni razpolagala z dovolj finančnimi rezervami za premostitev tega obdobja. Ker naj bi bila družba takrat še vedno likvidna, poslovodstvo ni predlagalo začetka stečajnega postopka že v letu 2020, si je pa ves čas prizadevalo, da bi družba poslovala pozitivno. Pritožnik vztraja, da višja sila (epidemija Covid-19) predstavlja okoliščino, na katero pritožnik ni mogel vplivati, epidemija pa je tudi povzročila stečajni postopek dolžnika.

9.Pritožnik se s sklicevanjem na epidemijo Covid-19 svoje odgovornosti po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP ne more razbremeniti. Nekdanji poslovodja na to okoliščino sicer res ni mogel vplivati, je pa odgovoren, da kot poslovodja stečajnega dolžnika pravočasno reagira. Epidemija sama po sebi ni mogla vplivati na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, saj bi to pomenilo, da bi tudi večina drugih podjetij, ki so se ukvarjala z gostinsko dejavnostjo, postala insolventna, kar pa se ni zgodilo. Za premostitev tega obdobja je bila zagotovljena državna pomoč (pritožnik ne trdi, da bi zanjo zaprosil), podjetja pa so se preusmerila v drugačne načine poslovanja (osebni prevzem, dostava hrane na dom...). Dolžnik je v ugovoru sicer navedel, da zaradi profila takratne ponudbe, ki je temeljila na "ala carte" v tem obdobju ni bilo mogoče vpeljati osebnega prevzema ali dostave na dom, vendar v zvezi s tem ni podal nobenih konkretnejših trditev. Pravilno je zato opozorilo upravitelja, da pritožnik domnevnega truda, da bi preprečil stečajni postopek nad dolžnikom, ni konkretiziral, saj o tem ni podal nobenih konkretnejših trditev (še manj dokazov). V pritožbi sicer navaja, da si je poslovodstvo prizadevalo najti rešitev in je preko povezanih podjetij razvijalo tudi nov produkt ("sveža pica za dopeko"), ki je bil sicer uspešno razvit in lansiran v trgovine B., ne pa tudi v ostale trgovinske verige. Zakaj ne, pritožnik ni pojasnil, predvsem pa ni pojasnil, kdaj so bili ti ukrepi sprejeti oziroma kdaj je bilo ugotovljeno, da z obstoječim obsegom prodaje ne bo mogoče zagotoviti pozitivnih finančnih učinkov.

10.Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Ta je sam vložil predlog za začetek stečajnega postopka 8. 12. 2023. V tem primeru se po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen. Pritožnik ne v ugovoru ne v pritožbi ni zatrjeval, da bi vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Prav tako ni navedel, da bi se finančni položaj poslabšal nenadno in znotraj roka enega meseca pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Le v tem primeru bi bil namreč njegov predlog za začetek steajnega postopka pravoamen. Epidemija Covid-19 je bila leta 2020, do blokade računa je pri1lo 16. 7. 2020, predlog za zaetek steajnega postopka pa je bil vloeen 1ele konec leta 2023. Da bi pritonik v asu od epidemije do vloitve predloga za zaetek steajnega postopka sprejel kak1ne ukrepe, pritonik v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjeval niti dokazoval.

11.Pritožnik izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral predlagati začetek stečajnega postopka najkasneje takrat, ko je bilo dolžnikovo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma, česar pa ni storil. S pritožbenimi navedbami, da je družba razpolagala le s tekočimi zalogami hrane in pijače, za svoje poslovanje pa uporabljala tuja najeta sredstva, pravilne presoje sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbiti. Nasprotno: te pritožbene navedbe (dodatno) potrjujejo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložen prepozno. Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnik ni niti trdil niti dokazoval, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zaradi tega je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi moral predlagati začetek stečajnega postopka najkasneje takrat, ko je bilo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Tega pritožnik s pritožbenimi navedbami z ničemer ni izpodbil.

12.Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPPP, ki jo pritožnik vidi v tem, da predlog upravitelja za izdajo sklepa z dne 7. 10. 2024 ni bil objavljen na spletnih straneh AJPES, zaradi česar dolžnik z njim ni bil seznanjen.

13.Postopek, predviden v devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP, ni predlagalni postopek. Sodišče v primeru, ko na podlagi podatkov v spisu ugotovi, da stečajna masa ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, izda sklep iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Da stečajne mase ni, izhaja iz otvoritvenega poročila upravitelja, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh AJPES 26. 4. 2024, tako da se je pritožnik z njim lahko seznanil. Obseg stečajne mase ugotavlja upravitelj, zato v primeru, ko ugotovi, da stečajna masa ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, o tem obvesti sodišče, kar je upravitelj tudi storil. Ker v predlogu ni navedel nič novega oziroma takšnega, kar ne bi izhajalo že iz otvoritvenega poročila, pritožniku ni mogla biti kršena pravica do izjave, ker s predlogom bi bil seznanjen. Nenazadnje pa bi se pritožnik z njim lahko seznanil z vpogledom v stečajni spis. Očitana bistvena kršitev določb zato ni podana.

14.Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP mora v primeru, če družba postane insolventna, poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

2Prim. VSL Sklep Cst 249/2024.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 233, 233/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.