Jedro

Lastniku se odvzamejo orožje, strelivo in orožne listine, če ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja, med drugim je to tudi, če je s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.12.2002, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote G.R. z dne 22.10.2002. S to odločbo so bili tožniku odvzeti dve lovski puški z gladko cevjo, lovska puška z risano cevjo, malokalibrska puška za lov ter strelivo za navedeno orožje in štirje orožni listi. To pa zato, ker pri tožniku obstojajo zadržki javnega reda, saj je bil obravnavan za prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja ter za taka prekrška kaznovan s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške G.R. z dne 8.11.2001, kar po presoji tožene stranke dela tožnika za neprimernega, da bi imel in nosil orožje, in vzbuja pričakovanje, da bo orožje zlorabil. Svojo odločitev je tožena stranka oprla na določbo 58. člena Zakona o orožju (ZOro-1, Uradni list RS, št. 61/2000) v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 14. člena in 15. člena ZOro-1. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Strinjalo se je z oceno, da iz storjenih prekrškov izhaja, da je tožnik neprimeren, da bi nosil orožje, in kaže na to, da bi lahko orožje zlorabil. Tožnik v tožbi storitve prekrškov niti ni zanikal, se je pa neutemeljeno skliceval na ustavitev kazenskega postopka, saj niti odločba prvostopnega organa niti odločba tožene stranke ne temeljita na tem, da bi njegova neprimernost za posedovanje orožja izhajala iz storjenega kaznivega dejanja.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V prvostopni sodbi ni nikjer navedeno, kje so v obeh odločbah o prekršku (sodnika za prekrške v G.R.) elementi nasilja. Ob storitvi teh prekrškov tožnik ni imel pri sebi nobenega orožja, najmanj pa ne lovskega orožja, ki je bilo odvzeto. Trdi tudi, da je zdravstveno zmožen za posest in nošenje orožja, saj zdravstvenega pregleda ni mogel opraviti zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov, zaradi česar je bil avtomatično ocenjen kot nezmožen za nošenje in posest orožja. Zato bo zdravstveni pregled in tudi pregleda pri psihologu in psihiatru opravil na lastne stroške, pri čemer bo izvida dostavil naknadno. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavi ter vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovil prvostopni upravni organ in ga je kot pravilno in popolno ugotovljenega štela tudi tožena stranka, potrdilo odločitev, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se tožniku odvzamejo orožje, strelivo in orožni listi.

Po 58. členu ZOro-1 lahko pristojni organ odvzame orožje, strelivo in orožne liste posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1, v 3. odstavku 58. člena ZOro-1 pa je določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V 2. do 6. točki 2. odstavka 14. člena so predpisani pogoji, pod katerimi se lahko da posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja. Med temi je v 2. točki tega odstavka tudi pogoj, da ni zadržkov javnega reda. V 15. členu ZOro-1 pa je navedeno, kaj se šteje za zadržke javnega reda po 2. točki 2. odstavka 14. člena ZOro-1. Med drugim je to tudi, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Prav to, namreč, da je bil tožnik s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, pa je bil razlog za odvzem orožja in orožnega lista v obravnavanem primeru.

Na podlagi opisa prekrškov iz pravnomočne odločbe sodnika za prekrške je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da imata oba v pravnomočnih odločbah sodnika za prekrške G.R. obravnavana prekrška zoper javni red in mir elemente nasilja, in da zato tožnik ne izpolnjuje več pogoja iz 2. alinee 2. odstavka 14. člena v zvezi s 15. členom ZOro-1. Zato pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača pitožbene ugovore, da je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno.

Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da bo tožnik naknadno opravil zdravstveni pregled, na odločitev v tej stvari ne morejo vplivati. Tožnikovo zdravstveno stanje namreč ni bila podlaga za odvzem orožja, streliva in orožnih listov, kot sta to pravilno navedla že prvostopno sodišče in tožena stranka, ki je v tem delu utemeljeno podala druge razloge za odvzem orožja in orožnih listov, kot jih je podal prvostopni upravni organ.

Pritožbeni razlog napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče zavrača kot nedopusten po 5. odstavku 72. člena ZUS, saj dejanskega stanja v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ni ugotavljalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.