Jedro

Za disciplinske organe društva ne veljajo enake postopkovne zahteve kot za državna sodišča. Minimalna procesna jamstva članu lovske družine niso bila kršena: (i) ko je na občnem zboru kot pritožbenem telesu glasovala oseba, ki je bila priča v postopku pred organom prve stopnje, in oseba, ki je imela 4 leta prej konflikt z disciplinskim obdolžencem; (ii) ko je bila izrečena sankcija brez uporabe pravil o steku; (iii) z opustitvijo prepisa posnetka zaslišanj; (iv) ko je občni zbor na isti seji kot pritožbo obravnaval izjavo o konfliktnosti disciplinskega obdolženca; (v) ko so na občnem zboru nekateri člani govorili onkraj predmeta obravnavanja in (vi) ko so bile na glasovanje dane le glasovnice za in proti potrditvi prvostopenjskega sklepa, na pa tudi za in proti njegovi spremembi oziroma razveljavitvi.

Odločbi društva pa sta nezakoniti, ker se pritožbeni organ ni opredelil do očitkov o neenakosti obravnavanja, kakršnih prvostopenjski organ ni imel pred seboj in za katere ni mogoče reči, da so očitno neutemeljeni. Odločbi toženke tako obremenjuje dvom, da je bil tožnik za svoja dejanja morda brez stvarno utemeljenega razloga (=samovoljno) obravnavan neenako (strožje) kot to običajno velja v praksi toženke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

Nesporno dejansko ozadje zadeve

1.Tožnik je član tožene lovske družine. Ta mu je z odločbo disciplinske komisije zaradi petih ravnanj, ki jih je prepoznala za lažje oziroma hujše disciplinske kršitve, izrekla dveletno prepoved lova in mu naložila povrnitev stroškov postopka, storitve dveh kršitev ga je oprostila. V postopku pred disciplinsko komisijo je tožnik sodeloval s pisnim zagovorom in navzočnostjo na obravnavi, kjer prebral svoj zagovor in kjer so bile zaslišane priče. Zoper odločbo komisije, obrazloženo na 15 straneh, je vložil pritožbo. Občni zbor toženke je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo disciplinske komisije. Na občnem zboru je bil tožnik navzoč in tam prebral svojo pritožbo. Tožnik odločbi toženke izpodbija s tožbo v tej pravdi.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je zavrglo del tožbe, ki se je nanašal na oprostilni del disciplinske odločbe (I. točka izreka). Preostalemu delu tožbe je ugodilo, tako da je odpravilo oziroma razveljavilo II. točko odločbe disciplinske komisije (s katero je tožnik spoznan za odgovornega in sankcioniran ter mu je naložena povrnitev stroškov) in odločbo občnega zbora (s katero je zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo disciplinske komisije). Ugodilni del sodbe temelji na presoji: (i) da temeljita odločitvi toženke o povrnitvi stroškov postopka na arbitrarni določbi toženkinih notranjih pravil (konkretno Pravilnika o disciplinskem postopku); (ii) da odločitev občnega zbora krši več notranjih postopkovnih pravil in minimalna procesna jamstva (ker je vsebinsko neobrazložena; ker občni zbor ni mogel preizkusiti pravilnosti dokazne ocene in ni obravnaval posameznih pritožbenih razlogov; ker so na njem odločale tudi priče in govorili posamezniki onkraj pritožbenih razlogov; ker glede na obliko glasovnic in dejstvo, da se je na istem občnem zboru glasovalo tudi o tožnikovi konfliktnosti, postopek ni bil voden nepristransko), in (iii) da je odločitev disciplinske komisije glede vsakega od petih ravnanj z določenih vidikov "nepravilna" (in sicer zaradi neenakega obravnavanja tožnika v primerjavi z drugimi člani toženke oziroma izostanka presoje o tem; zaradi izostanka razlogov o subjektivnem odnosu tožnika do storitve; ker kršitev odredbe ni kršitev splošnega pravila; zaradi neobrazloženosti načina kršitve lovskega tovarištva; zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z (ne)resničnostjo tožnikove obtožbe o nezakonitem ravnanju; zaradi opustitve zaslišanja tožnikovih prič in zato zmotno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z očitkom ustvarjanja nezdravih odnosov med člani) in da krši poštenost postopka zaradi neuporabe pravil o steku. Odločilo je še, da mora toženka tožniku povrniti njegove za pravdo potrebne stroške, njihove višine pa še ni odmerilo (III. točka izreka).

Pritožba tožene stranke in odgovor nanjo

3.Zoper ugodilni del sodbe in njej akcesorno odločitev o stroških (tj. II. in III. točko izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v odločanje drugemu sodniku. Iz obsežne in ekstenzivne pritobe je mono izlu1iti naslednje oitke. Sodi1e ni tehtno pojasnilo, zakaj ni zasli1alo strank in pri, kar e samo po sebi pomeni kr1itev iz 14. toke in 15. toke drugega odstavka 339. lena ZPP. Obrazloitev sodi1a o retroaktivnosti Pravilnika o disciplinskem postopku je hibna in bi upravievala kvejemu razveljavitev oziroma odpravo izreka odlob o stro1kih. Pritoba vekrat opozori na nerazumne, neivljenjsko formalistine zahteve, ki jih sodi1e postavlja disciplinskim organom lovske druine, ki niso sodni tribunali. Pri tem naj ne bi upo1tevalo vsebine in tee tonikovih disciplinskih kr1itev, z njimi naj se ne bi ukvarjalo, saj je vse dokazne predloge zavrnilo. Pristop sodi1a po oceni toenke onemogoa delovanje lovske druine in nerazumno ter nezakonito 1iti kr1itelje ter ustvarja lovsko anarhijo. Ocena sodi1a o pomanjkljivostih odloanja obnega zbora je po oceni pritobe "zmotna, nepopolna, nepravilna, pristranska, nezakonita in protispisna". Tu pritonica nadrobno opisuje potek obnega zbora (vkljuno z na1tevanjem razpravljavcev in njihovih izjav ter naina glasovanja o pritobi in o anonimni izjavi o tonikovi konflikstnosti) in utemeljuje, zakaj ta in na njem sprejeta odloba (ki da je zgo1eno obrazloena) ne kr1ita minimalnih procesnih jamstev. V nadaljevanju pritoba ekstenzivno polemizira z oceno sodi1a o nepravilnostih odlobe glede vsake od petih disciplinskih kr1itev. Tako naj tonik (v zvezi z nedovoljenim krmljenjem - kr1itev z dne 9. 8. 2020) ne bi bil neenakopravno obravnavan; prakse nezakonitega krmljenja ni bilo, tonikovo utemeljevanje s 13 konkretnimi primeri je toenka ovrgla, a sodi1e tega ni ocenjevalo (e mu listine pri tem niso zado1ale, bi moralo izvesti dokaze, ki jih je toenka substancirano predlagala "v vseh svojih vlogah od odgovora na tobo naprej"). Pritoba ob1irno opisuje pomen in smisel loveve dolnosti sporoati natannai as in kraj uplenitve ali zastrelitve. Nasprotno stali1e sodbe, da tonik tega ni dolan; in zzato ravnanje z dne 12. 8. 2020 ni disciplinska kr1itev), se ji zdi zmotno, nezakonito, vpeljuje pravno anarhijo ter v niemer ne upo1teva toenkinih navedb in dokazov; s tem v zvezi prilaga dva listinska dokaza. Presoji sodi1a v zvezi z disciplinsko kr1itvijo z dne 18. 8. 2020 oita pravno zmotnost in vztraja, da pomeni individualni odlov v obmoju zgolj skupnega lova kr1itev pravinosti v odnosu do solovcev. Trditve tonika o neznanih strelih in prenosni prei ne morejo utemeljiti niti dovoljenosti ravnanja niti neenakopravne obravnave, zato toenka z opustitvijo zasli1anja predlaganih pri ni ravnala nezakonito. Prav tako toenka vztraja, da je tonik naklepno aljivo in neresnino obtoeval solana nagovarjanja k nezakonitemu pregledovanju (kr1itev 17. 8. 2020), saj ni dokazal nezakonite pregledni1ke prakse (in se sklicuje na vsebino in1pekcijske odlobe ter v zvezi s tem sodi1u oita protispisnost). V vseh pogledih nepravilna naj bi bila izpodbijana sodba tudi, kolikor vidi nezakonitost v toenkini opustitvi zasli1anja tonikovih pri pri odloanju o kr1itvi z dne 6. 10. 2020 (ustvaritev neznanih odnosov zaradi aljivih neresninih obtob). Toenka pojasnjuje, zakaj so predlagani dokazi nepomembni in zakaj je disciplinska komisija na podlagi izvedenih dokazov (ki jih na1teva in analizira) pravilno odločila ter navaja nekatera dejstva, ki so se odvila po dogodku in v zvezi z njimi prilaga listinske dokaze. Izpodbijana sodba naj ne bi pravilno oziroma celostno obravnavala zapisnika izredne seje upravnega odbora toenke z dne 15. 9. 2020, ki se nana1a na vse tonikove disciplinske kr1itve. Toenka se tudi ne strinja, da bi bila obvezno morala uporabiti pravila o steku ve disciplinskih kr1itev.

4.Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Toženka trdi, da so sodbeni razlogi skopo in neprepričljivo, premalo vzdržno in tehtno ter protispisno pojasnjeni. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da t. i. "protispisnost" iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pomeni tehnično napako pri prenosu vsebine listine v sodno odločbo, ne morebitne napake pri ovrednotenju vsebine te vsebine. Takih napak sodišče prve stopnje ni storilo, predvsem pa jih pritožba očita zgolj splošno. Kolikor skuša to kršitev konkretizirati, gre za polemiko z ovrednotenjem vsebine listine, torej nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Tega toženka očita v zvezi s sklopom sodbe (o vsebini inšpekcijske odločbe, povezane z disciplinsko kršitvijo z dne 17. 8. 2020), ki ga pritožbenemu sodišču ni bilo treba preizkusiti, saj za potrditev prvostopenjske sodbe zadoščajo že drugi argumenti, ki so prestali pritožbeni preizkus (22. točka obrazložitve).

7.Iz podobnih razlogov niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokazno nezadosten postopek (ker je izvedlo le listinske dokaze in ni niti pridobilo dveh pravdnih spisov med istima strankama, ki da sta "neposredno in posredno" povezana z obravnavano zadevo) in ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov. Prvega dela očitka toženka v pritožbi večinoma ne konkretizira, takšnega zato ni mogoče preizkusiti. Kolikor ga in se nanaša na sklop sodbenih argumentov, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa, pritožbeno sodišče nanje odgovarja v nadaljevanju (v 21. točki obrazložitve). Ključno pa je, da je sodišče prve stopnje presodilo, da toženka pri odločanju ni spoštovala procesnih jamstev, to presojo pa je lahko oprlo že na pravno oceno dejstev o poteku postopka pred toženko, ki so bila med strankama nesporna oziroma so bila neposredno dokumentirana z listinami, ki sta jih stranki predložili (tj. zlasti z notranjimi pravili toženke, njenima izpodbijanima odločbama in zapisniki). Glede na to je sicer skopa obrazložitev zavrnitve izvedbe še drugih dokazov (zaslišanje strank in prič ter vpogleda v dva pravdna spisa), češ da so za odločitev dovolj v spis vložene listine, zadostna in pravilna.

8.Pritožba kritizira argumentacijo prvostopenjskega sodišča v zvezi z retroaktivnostjo postopkovnih pravil (Pravilnika o disciplinskem postopku - v nadaljevanju tudi Pravilnik), ki jih je toženka sprejela, potem ko je že tekel disciplinski postopek zoper tožnika. Toda sodišče prve stopnje je večinoma potrdilo, da ta sprememba (ki je, med drugim, za drugostopenjski organ določila občni zbor) ne pomeni nedovoljene neprave retroaktivnosti, kar je toženki v korist in s čimer se slednja strinja. Za sporno je ocenilo le eno določbo tega Pravilnika, in sicer tisto o obveznosti disciplinskega kršitelja povrniti stroške. Pripisalo ji je arbitrarnost, ker le odgovornemu kršitelju pripisuje obveznost povrniti društvu stroške disciplinskega postopka, medtem ko oproščenemu ne priznava pravice do povrnitve stroškov. Zoper to stališče pritožbeno sodišče nima pomislekov, pritožba pa z njim ne polemizira konkretno. V bistvu mu nasprotuje le z zmotnim razumevanjem, da je sodišče prve stopnje tej pomanjkljivosti Pravilnika pripisalo odpravo celotnih toženkinih odločb. A to očitno ne drži: zaradi te sporne določbe Pravilnika je kot nezakonita ocenilo le dela toženkinih odločb, ki se nanašata na stroške (19. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe).

Splošno izhodišče odločanja o zakonitosti sankcij društva

9.V tem sporu se sooča dvoje pravic, ki imata sidrišče v ustavno zagotovljeni svobodi združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave. Prva je pravica člana združenja, da enakopravno z drugimi člani izvršuje svoje članske pravice in s tem zasleduje interes, zaradi katerega se je v združenje povezal (individualni vidik). Druga je upravičenje samega združenja (kolektivni vidik) zagotavljati svoje učinkovito delovanje skladno z društvenim namenom. Odsev tega kolektivnega vidika je tudi upravičenje društva disciplinsko sankcionirati člane, ki s svojimi ravnanji kršijo avtonomna pravila, čemur so se člani z vstopom v združenje prostovoljno podvrgli. Drugi odstavek 42. člena Ustave društvom zagotavlja notranjo avtonomijo; skladno z njo smejo zasnovati notranja pravila, disciplinske sankcije za njihove kršitve in postopke, v katerih o tem odločajo. Ti postopki ne smejo biti onkraj splošno veljavnih temeljnih postulatov poštenosti (t. i. minimalna procesna jamstva). Toda državna oblast, vključno s sodno, od teh avtonomnih teles ne sme zahtevati uporabe postopkovnih predpisov in vseh načel, ki veljajo za odločanje javnih oblastnih organov, med njimi sodišč. To bi bilo pretirano vmešavanje v avtonomijo združenj, ki bi lahko hromilo učinkovitost njihovega delovanja.

O procesnih zahtevah pri odločanju organov društva

10.Tako ima pritožba v izhodišču deloma prav, ko očita sodišču prve stopnje pretirane postopkovne zahteve za odločanje toženkinih disciplinskih teles (zlasti občnega zbora kot toženkinega pritožbenega organa, deloma pa tudi prvostopenjske disciplinske komisije). Sodišče prve stopnje je deloma res nepravilno uporabilo materialno pravo pri napolnjevanju pojma zakonitosti iz drugega odstavka 14. člena Zakona o društvih o tem, katera minimalna procesna jamstva mora izpolnjevati toženka oziroma kako široko je treba razlagati njena notranja pravila. Toda izpodbijana sodba o nezakonitosti odločb toženke je iz (vsaj) enega razloga, ki ga je sodišče prve stopnje prav utemeljilo, vendarle pravilna. Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje, s katerimi materialnopravnimi stališči sodišča prve stopnje se ne strinja.

Nepristranskost in potek obravnavanja pritožbe na občnem zboru

11.Drži pritožbena teza, da niti disciplinska komisija niti zbor vseh članov (=občni zbor) nista tribunal oziroma sodišče. Tako zanju, drugače kot za sodišča, velja, da nista neodvisna organa: odvisna sta, finančno, organizacijsko in funkcionalno, od same toženke. Prav tako član društva po naravi stvari ne more pričakovati nepristranskosti odločevalcev takih teles, kakršna se zahteva od sodišč. Česa takega neredko že po naravi stvari ni mogoče zagotoviti. Članov je namreč lahko zelo malo

, vsi so med seboj interesno povezani in prej pravilo kot izjema je, da se med seboj poznajo. Z vstopom v društvo torej posameznik privoli tako v pravila društva (podstat nekaterih med njimi je celo lojalnost članov med seboj in članov do združenja), kakor v to, da bodo o njegovih morebitnih kršitvah teh pravil odločali prav njegovi tovariši (sočlani), s katerimi se praviloma pozna in z njimi sodeluje in ki so praviloma pravni laiki. Zato se pravila o izločanju iz odločanja, ki veljajo, kadar o pravicah in obveznostih odloča državno sodišče, ne prilegajo samodejno tudi disciplinskim organom društva.⁴ Dejstvo torej, da je pri odločanju 36 zbranih članov občnega zbora s tajnim glasovanjem odločala tudi oseba - član društva -, ki je bila pred disciplinskim organom prve stopnje zaslišana kot priča, ne pomeni, da je bilo odločanje občnega zbora v nasprotju z minimalnimi procesnimi jamstvi.⁵ Enako velja za okoliščino, da je pri odločanju disciplinske komisije sodeloval A. A., čeprav je imel, kot izhaja iz neprerekanih trditev, 4 leta prej s tožnikom konflikt, ki povrh ni bil povezan s pričujočim disciplinskim postopkom (neprerekana je trditev, da je A. A. tedaj tožnika prijavil disciplinski komisiji zaradi uplenjene srne in zmerjanja z lažnivcem). Da bi bilo kaj od tega v neskladju s toženkinim avtonomnim pravom, sodišče ni ugotovilo, tožnik pa česa takega ni trdil.⁶

Pravilnik določa le, da na občnem zboru ne smejo glasovati člani disciplinske komisije, ki so odločali na prvi stopnji. Iz neprerekanih trditev izhaja, da je bilo to pravilo spoštovano.

V sodbi VSL II Cp 2499/2017 z dne 4. 4. 2018, 11. točka obrazložitve, kjer je drugostopenjski organ zavrnitev pritožbe obrazložil takole: "navedbe niso bistvene in niso mogle vplivati na drugačno odločitev". Tam je sodišče obravnavalo primer, ko se niti organ prve stopnje, ki je odločil o izključitvi, ni opredelil do trditev izključenega člana, prva stopnja je odločila brez zaslišanja.

Navsezadnje ZDru-1 vzpostavlja domnevo, da je tako, tudi v primeru, ko pritožbeni organ sploh ne sprejme odločitve (druga poved drugega odstavka 14. člena ZDru-1).

Da drugostopenjskemu organu združenja ni treba odgovoriti na očitno neutemeljene pritožbene trditve, tudi sklep VSL II Cp 2482/2017, 9. točka obrazložitve.

Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 85/2021 z dne 9. 2. 2021 in več odločitev višjih sodišč, med njimi VSL I Cp 259/2022.

Konkretno gre za trditve, da so tudi drugi nedovoljeno krmili divjad zunaj krmišča oziroma da je to počela ena konkretno navedena oseba (glede kršitve z dne 9. 8. 2020) in da je bilo "že v preteklosti slišati strele" ter da se je kje "že večkrat pojavila prenosna preža" (glede kršitve z dne 18. 8. 2020, ko se tožniku očita individualni lov v nasprotju z dolgoletno prakso le skupinskega lova).

Uradni list RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. - OZ.

Zveza:

Zakon o društvih (2006) - ZDru-1 - člen 2, 14 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.