Jedro

Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.

Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklep o izvršbi opr. št. VL 24140/2008 z dne 12.5.2008 razveljavilo, hkrati pa je razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 12.5.2008 in opravljena izvršilna dejanja, upnikov predlog za izvršbo pa zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik pravočasno pritožbo. Navaja, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi zahtevka za povračilo izplačane zavarovalnine zaradi neplačevanja obrokov kredita po pogodbi o kreditu z dne 6.7.2006, sklenjeni med dolžnikom in upnikom za potrošniški kredit z dobo vračanja 84 mesecev, vključno od avgusta 2006 dalje zoper dolžnika kot fizično osebo. Stečajni postopek pa je bil uveden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika iz naslovov dolgov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kar je razvidno iz predloženih izpisov spletne strani Ajpes. Obveznost plačila terjatve je tako nastala po oklicu stečajnega postopka zoper dolžnika kot fizično osebo in ne kot samostojnega podjetnika. Sodišče tudi ne bi smelo samo razveljaviti sklep o izvršbi. Le v primeru dolžnikovega ustreznega ugovora zoper sklep o izvršbi bi lahko sodišče sklep o izvršbi samo razveljavilo in postopek nadaljevalo v pravdi, v nasprotnem (tedaj v primeru neobrazloženega ugovora) pa bi moralo odločiti, da sklep o izvršbi ostane v veljavi. Dolžnik pa zoper pravilno vročen sklep o izvršbi ni vložil ugovora.

3. Pritožba je utemeljena.

K odločitvi, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa z dne 12.5.2008 razveljavi

4. V konkretnem primeru se je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, stečajni postopek zoper dolžnika začel s sklepom opr. št. St 157/2003 z dne 28.11.2003 in to zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, torej se je postopek začel še po starem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93 in nadaljnji). Tudi predlog za izvršbo zoper dolžnika kot fizično osebo je bil vložen 12.5.2008 ter sklep o izvršbi dolžniku vročen 16.5.2008, to je pred veljavnostjo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 in nadaljnji), ki se je začel uporabljati 1.10.2008. ZFPPIPP pa je v prehodni določbi 495. člena določal, da se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1.10.2008, po 1.10.2008 uporabljajo nove določbe le v posebej določenih primerih 1. in 2. točke tega člena. Sodišče prve stopnje se je pri razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti sklicevalo na 251. člen ZFPPIPP, vendar svoje odločitve, zakaj je uporabilo 251. člen ZFPPIPP ni obrazložilo. Pritožnik opozarja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi zahtevka za povračilo izplačane zavarovalnine zaradi neplačanih obrokov kredita po pogodbi z dne 6.7.2006, sklenjeni med dolžnikom in banko X za potrošniški kredit ter da je kredit sklenjen z dolžnikom kot fizično osebo, ne pa kot samostojnim podjetnikom. Če držijo pritožbene trditve, o katerih se bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju opredeliti, potem glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka (primerjaj Hinko Jenul: Stečaj podjetnika posameznika, Podjetje in delo št. 3/2000, izdajatelj Gospodarski Vestnik d.d.). Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.

5. Ker niso ugotovljena vsa dejstva, je moralo višje sodišče pritožbi upnika ugoditi, sklep v I. točki razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pogledati v stečajni spis opr. št. St 1040/2008 in predložene listine s strani upnika v pritožbi, ki so dopustna pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je bila odločitev sodišča prve stopnje za upnika presenečenje in se ni mogel do ugotovljenih dejstev s strani sodišča prve stopnje izjaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje, nato pa potrebi o zadevi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa ponovno odločiti.

K odločitvi pod točko II sklepa z dne 3.10.2012

6. Drži pa tudi pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ne v Zakonu o pravdnem postopku ne v ZFPPIPP, zato je bilo potrebno pritožbi tudi v tem delu ugoditi in sklep razveljaviti. Drži tudi pritožbena trditev, da je bil upnikov predlog za izvršbo vložen pri okrajnem sodišču dne 9.5.2008, zato tudi ni pravne podlage za sprejem takega sklepa v 131. členu ZFPPIPP.

7. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.