- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3095/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3095.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopustnost sodne položitve in pogoji za sodni depozitSodišče ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit.
- Pravilnost vrednotenja nepremičnine in depozitaPritožnik navaja, da je bilo zemljišče nepravilno ovrednoteno in da bi moral depozit znašati vsaj 100% ocenjene vrednosti zemljišča.
- Utemeljenost pritožbePritožba ni utemeljena, saj pritožbeni razlogi niso podprti z dejstvi, ki bi kazali na kršitve.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da na predlog predlagatelja sprejme 1.187,52 EUR med redne gotovinske pologe, ki jih hrani na zbirnem računu rednih gotovinskih pologov. Nasprotni udeleženec lahko sprejme polog v roku petih let od pravnomočnosti tega sklepa, ker bo sicer denar pripadal proračunu, iz katerega se sodišče financira.
Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je bilo zemljišče nasprotnega udeleženca ob razlastitvi nepravilno ovrednoteno ter ocenjena vrednost zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju. Tudi vrednost depozita je ocenjena nepravilno v vrednosti 75% ocenjene vrednosti nepremičnine, saj bi depozit dejansko moral znašati vsaj 100% ocenjene vrednosti zemljišča. Pritožba ni utemeljena.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v določilu 1. odstavka 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Takšen posebni predpis je tudi Obligacijski zakonik. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. Pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 101/2001, z dne 23.9.2003 predvideva obveznost plačila 75% vrednosti nepremičnine (celotna ocenjena vrednost znaša 379.372,80 SIT) že v roku 30 dni po izdaji sklepa, ki je bil izdan dne 23.9.2003. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določila materialnega prava, ko je ugotovilo, da je S.M. v upniški zamudi, s tem pa je tudi izpolnjen pogoj za sodni depozit. Ker pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni, pri tem pa tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnost, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).