Jedro

Dejanske okoliščine, kot so razvidne iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe zoper sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji za vložitev tožbe zoper odločbo Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor ter kot oprostitev plačila stroškov za izvedenca. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca ter okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Pri navedenem pogoju pa mora Organ za BPP v skladu z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Prosilka je zaprosila za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, s katero je bila zavrnjena njena vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) med drugim določa, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen 1. 10. 2010, pa je določal, da 40 % vrednosti primernega stanovanja za dvočlansko družino znaša 18.663,32 EUR. V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica solastnica do 7/10 stanovanjske hiše, katere vrednost znaša 86.403,00 EUR. Njen delež tako znaša 60.482,10 EUR, kar pa je več kot znaša premoženjski cenzus po Pravilniku. Izpodbijani upravni akt je torej po zakonu utemeljen, zato tožničina tožba nima verjetnega izgleda za uspeh. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožničino zatrjevanje o slabem stanju hiše, saj je nedvomno njen solastniški delež na navedeni nepremičnini vreden več kot znaša premoženjski cenzus v višini 18.663,32 EUR. Iz končnega vrednotenja nepremičnin je sicer razvidno, da je bila celotna nepremičnina ocenjena na vrednost 72.875,00 EUR, kar pomeni, da je njen solastniški delež vreden 51.012,50 EUR, kar pa je še vedno več od predpisanega cenzusa. Ker vložitev tožbe v upravnem sporu po ugotovitvah tožene stranke nima verjetnega izgleda za uspeh, tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi navaja, da se sicer strinja, da se mora upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, toda način dodeljevanja neprofitnih stanovanj v Mariboru ni pravilen, še manj pa pravičen. V javnosti je znana zadeva vedeževalke A.A., ki je dobila stanovanje mimo predpisov. Sama je prejemnica denarne socialne pomoči, tako da nima nobene možnosti najeti kredit oziroma pridobiti subvencije iz naslova Eko sklada. Meni, da kriterij, da prosilec ne sme biti lastnik ali solastnik stanovanja, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja, ni razumen ter se v drugih primerih (tudi v primeru A.A.) gotovo ni upošteval. Tudi Romi, ki imajo neprofitna stanovanja, imajo premoženje, ki je vredno več od navedenih 40 % vrednosti primernega stanovanja. Prav tako ji ni jasno zakaj obstajajo tako velike razlike med vrednotenjem njene nepremičnine, saj gre za razliko 13.528,00 EUR. Najbolj realno vrednotenje navedene hiše predstavlja sklep o dedovanju, iz katerega je razvidno, da znaša vrednost hiše 3.600.000,00 SIT. Njena hiša dejansko ni vredna nič, stara je preko 65 let, ves material je dotrajan, pri strehi teče. V hiši sta uporabni samo dve sobici 20 m2, ki pa ne zadostujeta za normalno bivanje. Drugi solastniki o sanaciji hiše tudi ne želijo ničesar slišati. V hiši ni ogrevanja, zato ima velike stroške z elektriko, za kar pa ni upravičena do nobenih subvencij. Hiše tudi ne more prodati zaradi motečih sosedov. Ti so alkoholiki in policija tedensko posreduje pri njih, vendar nihče nič ne ukrene. Takšne razmere prenaša že več kot 30 let in že to je zadosten razlog, da dobi neprofitno stanovanje ali pa da ji stanovanjski sklad prisodi primerno odškodnino za motenje miru. Prepričana je, da se lahko zadeva v tem postopku reši drugače. Sodišče je štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoj in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred upravnim sodiščem v zvezi s presojo zakonitosti odločbe Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, s katero ji je bila zavrnjena vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri presoji ali takšne okoliščine obstajajo, pa je po mnenju sodišča treba upoštevati ali več dokazov govori v prid kot v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, kot so razvidne iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe v upravnem sporu zoper sklep Javnega stanovanjskega sklada. Kot je že pravilno navedla tožena stranka Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem med drugim določa, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja. Navedena vrednost v konkretnem primeru v skladu s pogoji javnega razpisa za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem znaša za dvočlansko družino 18.663,32 EUR. Vrednost solastniškega deleža tožnice na sporni nepremičnini pa po podatkih iz uradne evidence GURS na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bistveno presega navedenih cenzus. Sodišče se zato strinja z obrazložitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, da slabo stanje hiše, na katero se sklicuje tožnica v tožbi, ne bi vplivalo na vrednost hiše v tolikšni meri, da bi znašala vrednost tožničinega solastniškega deleža manj, kot znaša cenzus, določen v Pravilniku in javnem razpisu. Tudi sicer se sodišče v celoti strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Sodišče v tem postopku tudi ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem mimo razpisanih pogojev, saj gre za povsem splošne navedbe, brez navajanja konkretnih upravnih odločb. Sklicevanje na objave v javnih medijih pa ne zadošča za dokazovanje neenakega obravnavanja v postopkih. Prav tako v zadevi ni mogoče upoštevati tožbenih ugovorov glede motečih sosedov, ker se v postopku dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem upoštevajo le kriteriji določeni v Pravilniku in javnem razpisu. V zvezi z ugotovljeno vrednostjo tožničinega solastniškega deleža na hiši pa se tudi sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da navedena vrednost glede na lokacijo, površino stavbe in parcele ter komunalno opremljenost gotovo presega cenzus za dodelitev neprofitnih stanovanj. Vrednosti nepremičnine za potrebe tega postopka pa tudi ni mogoče ugotavljati na podlagi sklepa o dedovanju, saj gre za oceno vrednosti, ki jo navedejo dediči za potrebe odmere sodne takse. Sodišče zato zaključuje, da okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi, ne kažejo na verjetnost uspeha njene tožbe v upravnem sporu. Namen zagotovitev brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj s stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Sicer pa je bila tožničina tožba zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada, ki jo je vložila tožnica sama, že zavrnjena s sodbo tega sodišča opr.št II U 350/2011 z dne 15. 5. 2011, ker je sodišče ugotovilo, da je bila odločba Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor zakonita.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.