Jedro

Ker je predsednik izvenobravnavnega senata zavrgel zahtevo za varstvo zakonitosti, ne da bi bil za to podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 422. člena ZKP, je kršil navedeno določbo, zato je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo.

Izrek

Zahtevi zagovornice obsojenega tujca Z.P. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sklepa Okrožnega sodišča v Kranju z dne 3.3.2005 in Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30.3.2005 razveljavita.

Obrazložitev

Zoper tujca Z.P., državljana Republike Hrvaške, je bila izdana mednarodna tiralica z dne 11.5.2004, ker je dne 20.4.2004 pobegnil iz zapora v S.M., Republika Srbija in Črna gora, kjer je prestajal petletno zaporno kazen, izrečeno s sodbo Občinskega sodišča v Novem Sadu z dne 3.12.2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem Sadu z dne 5.2.2004, Republika Srbija in Črna gora. Izsleden je bil na mednarodnem mejnem prehodu na Letališču B., kjer mu je bila na podlagi navedene tiralice odvzeta prostost. Senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 1.2.2005 ugotovil, da so za obsojenega tujca izpolnjeni vsi pogoji, predvideni z določbami Evropske konvencije o izročitvi z dne 13.12.1957, dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi in drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi (Uradni list RS - mednarodne pogodbe, št. 22/94) in 522. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zoper obsojenega tujca je podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP do izročitve Republiki Srbiji in Črni gori. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 1.2.2005 pritožbo zagovornika tujca Z.P. zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovornik obsojenega tujca, odvetnik P.G. iz M., je dne 28.2.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa.

Predsednik izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 3.3.2005 zahtevo za varstvo zakonitosti zavrgel kot nedovoljeno. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30.3.2005 pritožbo zagovornika obsojenega tujca zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovornica obsojenega tujca Z.P., odvetnica T.M. iz M., je 14.6.2005 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa, s katerima je bila zavržena prej navedena vložena zahteva za varstvo zakonitosti. V zahtevi je zagovornica uveljavila, da je bila zahteva zagovornika obsojenega tujca zavržena s kršitvijo 2. odstavka 420. člena ZKP, podana pa naj bi bila tudi kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Predlagala je, da Vrhovno sodišče dovoli vloženo zahtevo zagovornika.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v odgovoru na zahtevo z dne 1.7.2005 menila, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zahteva zagovornice obsojenega tujca, ki je bila vložena zoper pravnomočna sklepa, s katerima je bila zavržena zahteva zagovornika obsojenega tujca za varstvo zakonitosti z dne 28.2.2005, je utemeljena.

V postopku po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ima predsednik senata sodišča prve stopnje po 2. odstavku 422. člena ZKP pooblastilo, da zahtevo zavrže s sklepom, 1) če je vložena zoper odločbo vrhovnega sodišča, 2) če jo je vložil nekdo, ki ni imel te pravice, ali 3) če je prepozna. V obravnavani zadevi, ko je zahtevo vložil zagovornik obsojenega tujca, ni bila podana nobena od navedenih pravnih podlag za zavrženje zahteve. Tako je predsednik izvenobravnavnega senata s sklepom kršil navedeno določbo 2. odstavka 422. člena ZKP, prav tako pa tudi Višje sodišče v Ljubljani, ko je reševalo pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče oba sklepa, kot je razvidno iz izreka te sodbe, razveljavilo.