Posredovanje osebnih podatkov odvetniku

Datum

08.12.2023

Številka

07120-1/2023/524

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 7. 12. 2023 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno, da upravna enota odvetniku posreduje podatke o stalnem naslovu in EMŠO ali rojstne podatke, za osebo, za katero je odvetnik sporočil le osebno ime in informacijo, da naj bi živela nekje na Štajerskem. Odvetnik se sklicuje na 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), priloži pooblastilo stranke, navede, da podatek potrebuje za vložitev zasebne tožbe in priloži fotografijo iskane osebe iz časopisa. Oseba s tem imenom je v uradni evidenci le ena.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

Po mnenju IP je odvetnik na podlagi 10. člena ZOdv načeloma sicer upravičen do opisanih osebnih podatkov osebe, če jo lahko uspešno poiščete v uradnih zbirkah podatkov na podlagi ponujenih iskanih kriterijev, vendar IP ne more dokončno oceniti, ali je odvetnik v konkretnem primeru zadovoljivo izkazal konkretni namen pridobitve osebnih podatkov.

Obrazložitev

Materialnopravni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uresničitev odvetnikove zahteve po 10. členu ZOdv so (poleg ustreznega statusa upravljavca, npr. da gre za državni organ):

1.Vlagatelj zahteve ima status odvetnika.

2.Zahtevani podatki so potrebni pri opravljanju odvetniškega poklica. Odvetnik lahko podatke pridobi le, če so želeni podatki objektivno primerni in uporabni oziroma, če bodo služili za izvedbo ene ali več konkretnih nalog s področja opravljanja odvetniškega poklica. Na primer v sodbi Upravnega sodišča št. U 936/99 je navedeno, da »ni dovolj izkazati pooblastilno razmerje. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov izkazati tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Navesti mora podatke o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom, da ima v tej zadevi mandat za zastopanje in navesti konkretno procesno dejanje«. Seveda gre lahko tudi za bodoče odvetnikovo ravnanje (npr. nameravano vložitev tožbe);

3.Zahtevani podatki so potrebni v posamični zadevi. To pomeni, da se podatki lahko zahtevajo le za potrebe odprtih oziroma aktivnih zadev. Podatki se ne morejo zbirati na zalogo oziroma vnaprej za neke možne zadeve ali za nazaj za že končane postopke. Ta pogoj se po navadi izkazuje s predložitvijo pooblastila stranke.

Ker pojasnjujete, da odvetnik navaja »vložitev zasebne tožbe«, je to verjetno premalo konkretno opredeljen namen. Zgolj na podlagi take splošne informacije upravna enota verjetno težko oceni, ali so zahtevani osebni podatki potrebni pri opravljanju odvetniškega poklica. Konkreten namen posredno zahtevata tudi načeli najmanjšega obsega podatkov in načelo omejitve namena iz 5. člena Splošne uredbe. Konkreten namen bi bil lahko opredeljen na primer s pojasnilom, za katero vrsto sodnega postopka gre (namreč »zasebna tožba« je možna tudi v kazenskem postopku) in za kakšen zahtevek gre (npr. kaj je njegova materialnopravna podlaga).

Če menite, da odvetnik namena ni zadovoljivo izkazal, ga lahko pozovete za dopolnitev.

Dodajamo še, da ima v konkretnem primeru morda tudi sama odvetnikova stranka zakonsko podlago v četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2, če so izpolnjeni pogoji po tej določbi. Ta podlaga je neodvisna od 10. člena ZOdv in jo seveda stranka lahko uveljavlja tudi prek odvetnika.

Prijazen pozdrav.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka