- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 218/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:IV.CP.218.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V največjo korist otroka je, če se določila 196. člena DZ, da se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga, ne tolmači zgolj ozko jezikovno in formalistično.
Izrek
I.Pritožbi predlagateljice se ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se datum 10. 10. 2025 nadomesti z datumom 20. 3. 2024.
II.Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III.Nasprotni udeleženec sam nosi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:
1.Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata sina A. A., rojenega leta 2022.1 Postopek za dodelitev otroka, določitev stikov in preživnine se je sprva vodil pred Okro7Enim sodi610Dem v Celju, ker je dru7Eina 7Eivela v B., poleti 2024 pa se je predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) z otrokoma preselila v Ljubljano, zato je bila zadeva odstopljena Okro7Enemu sodi610Du v Ljubljani. Stiki med nasprotnim udele7Eencem (v nadaljevanju tudi: o0Detom) in A. A. so bili urejeni s sodno poravnavo, sklenjeno 25. 3. 2024 pred Okro7Enim sodi610Dem v Celju v postopku VI N 129/2024.
2.S sklepom z dne 26. 5. 2025 je sodi610De prve stopnje z za0Dasno odredbo dolo0Dilo vzpostavitev stikov tako, da center za socialno delo (v nadaljevanju tudi: CSD) najprej opravi s star61ema uvodni protokol, nato se izvede deset stikov pod nadzorom CSD Ljubljana, v nadaljevanju pa - 0De CSD oceni, da so do sedaj izvedeni stiki potekali ustrezno in da ni ovir za samostojno izvajanje stikov - se stiki za0Dasno izvajajo samostojno enkrat tedensko. Zoper ta sklep se je nasprotni udele7Eenec prito7Eil, naslovno sodi610De pa je s sklepom IV Cp 1344/2025 z dne 3. 9. 2025 njegovo prito7Ebo zavrnilo.
3.Z izpodbijanim sklepom je sodi610De prve stopnje razmerje dokon0Dno uredilo in sicer je A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi (I. to0Dka izreka); dolo0Dilo, da se A. A. stiki z o0Detom izvajajo po dogovoru med star61ema, upo61tevaje 7Ele in potrebe otroka (II. to0Dka izreka); nalo7Ilo o0Detu, da od 10. 10. 2025 pla0Duje za A. A. mese0Dno pre7Eivnino 220 EUR (III. to0Dka izreka); zavrnilo, kar sta udele7Eenca zahtevala ve0D ali druga0De (IV. to0Dka izreka) in odlo0Dilo, da nosita vsak svoje stro1Ke postopka (V. to0Dka izreka).
Prito7Ebeni postopek:
4.Zoper sklep se prito7Eujeta oba udele7Eenca.
5.Predlagateljica izpodbija zgolj za0Dek teka pre7Eivnine in med drugim navaja, da je pre7Eivnino vse od vlo7Eitve predloga dalje zahtevala na naroku 10. 10. 2025. Nepravdni postopek glede pre7Eivnine je izrazito varstvene narave, usmerjen v za610Cito koristi otroka in v takem postopku sodi610De ni strogo vezano na predlog udele7Encev. V nepravdnem postopku se ne zahteva formuliranja zahtevka kot v pravdnem postopku, zadostuje opis pravnega razmerja in jasno izra7Eena volja po njegovi ureditvi. Otrokova korist mora imeti vedno prednost pred interesom procesne ekonomije ali osredoto0Denostjo na formalno popolnost vlog.
6.Nasprotni udele7Eenec med drugim navaja, da sodi610De ni ugotavljalo, zakaj je imel o0De zadnji stik z otrokom junija 2024, in je v celoti sledilo izpovedbi predlagateljice. Sodi610De ni upo61tevalo, da so se stiki redno izvajali, ko je predlagateljica z A. A. 6E1e 7Eivela v B. Iz izjave nasprotnega udele7Eenca pri CSD Ljubljana z dne 27. 12. 2024 izhaja, da se nasprotni udele7Eenec 0Duti sposobnega skrbeti za otroka, zna mu skuhati, ga 0Duvati in se prilagoditi njegovim potrebam. Ima tudi dovolj 61iroko socialno mre7Eo in podporo. Odnos nasprotnega udele7Eenca do predlagateljice je 61e vedno izredno negativen, ker se je ob razpadu zveze nasprotni udele7Eenec zna1El v kazenskem postopku. S svojo arbitrarno odlo0Ditvijo je sodi610De o0Detu odvzelo o0Detovske kapacitete za izvajanje star61evske skrbi. Sodi610De prejudicira, kako bi o0De ravnal v primeru, 0De bi bili stiki natan0Dneje dolo0Deni. Pre7Eivninske zmo7Enosti nasprotnega udele7Eenca je napa0Dno ugotovilo, ker je izgubil slu7Ebo pri dru7Ebi D., s 0Dem je sodi610De na naroku seznanil njegov poobla1Eenec. Ne strinja se s porazdelitvijo pre7Eivninskega bremena.
7.Udele7Eenca na prito7Ebi drug drugega nista odgovorila.
8.Prito7Eba predlagateljice je utemeljena, prito7Eba nasprotnega udele7Eenca pa ni utemeljena.
Glede prito7Ebe predlagateljice:
9.Sodi610De prve stopnje je v 51. to0Dki obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa zapisalo, da predlagateljica v predlogu z dne 20. 3. 2024 ni zahtevala pre7Eivnine za 0Das od vlo7Eitve predloga dalje, temve0D je tak predlog podala 61ele na naroku 10. 10. 2025, zato je pre7Eivnino prisodilo 61ele od tega dne dalje. Pri tem se je sklicevalo na 196. 0Dlen Dru7Einskega zakonika12 , ki dolo0Da: Pre7Eivnina se dolo0Di v mese0Dnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vlo7Eitve to7Be ali predloga za dolo0Ditev pre7Eivnine. Po stali10Du sodi610Da prve stopnje mora biti zahteva za pla0Dilo pre7Eivnine od dneva vlo7Eitve predloga izrecno formulirana.
10.Sodi610De prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso VSRS v zadevah II Ips 84/2023 z dne 7. 3. 2024 in II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008. Prito7Ebeno sodi610De ugotavlja, da zadnje citirana odlo0Dba ne more biti ve0D relevantna, saj je v tistem primeru 6Elo za to7Bo za pla0Dilo pre7Eivnine, torej pravdni postopek, medtem ko se v tu obravnavanem primeru vodi nepravdni postopek, v katerem, kot pravilno opozarja prito7Eba predlagateljice, udele7Encem ni treba postaviti to0Dno dolo0Denega zahtevka.
11.Prito7Ebenemu sodi610Du je poznano stali10De sodne prakse,13 da je na0Deloma mo7Eno pre7Eivnino prisoditi zgolj za naprej (torej od sprejema odlo0Ditve sodi610Da o pre7Eivninski obveznosti dalje), 7Ee od dne vlo7Eitve predloga dalje pa jo je mogo0De prisoditi le v primeru, 0De udele7Eenec to izrecno zahteva, ko torej predlog za dolo0Ditev pre7Eivnine vsebuje izrecno formulacijo, da se le-ta zahteva "7Ee od dneva vlo7Eitve predloga dalje" ali kaj podobnega. Ta praksa (ki jo sestavljajo ena odlo0Dba VSRS in 61tiri objavljene odlo0Dbe vi61jih sodi610Dev) ni povsem enotna: VSL je v zadevi IV Cp 273/2025 z dne 4. 3. 2025 pritrdilo stali10Du sodi610Da prve stopnje, ki je predlagateljici priznalo pre7Eivnino od dne vlo7Eitve lai0Dnega predloga, v katerem je predlagateljica zgolj zahtevala pla0Dilo pre7Eivnine, ni pa navedla [niti] vi61ine pre7Eivnine, ki jo zahteva (to je dolo0Dno navedla 61ele v poznej61i vlogi).
12.Ob vsem zavedanju (tudi ustavnopravnega) pomena sodne prakse vrhovnega sodi610Da je prito7Ebeno sodi610De v pravilnost zgoraj povzetega ve0Dinskega stali10Da sodne prakse podvomilo. Tehtni so argumenti prito7Ebe predlagateljice, da sodi610De v nepravdnem postopku ni vezano na predlog udele7Encev, katerim ni treba postaviti to0Dno dolo0Denega zahtevka (kot v pravdnem postopku); zadostuje navedba, kak61no odlo0Ditev udele7Eenec 7Eeli, kak61no delovanje sodi610Da i610De in iz kak61nega dejanskega stanu.14
13.Prav tako ali pa 61e bolj je pomembno, da gre za postopek, v katerem se varujejo koristi otroka (primerjaj 0Detrti odstavek 7. 0Dlena DZ in drugi odstavek 6. 0Dlena Zakona o nepravdnem postopku5 ), tako da sta formalna popolnost in procesna doktrina 61e dodatno postavljeni v ozadje na ra0Dun obveznosti vseh dr7Eavnih organov storiti vse za zavarovanje koristi otroka. Na0Delo otrokove koristi ni le osrednje, edino v spl61nem delu DZ (7. 0Dlen DZ) deklarirano na0Delo, ki ima posebno te7Eo, temve0D je tudi ustavno (56. 0Dlen Ustave RS) in konvencijsko na0Delo. Prvi odstavek 3. 0Dlena Konvencije Zdru7Eenih narodov o otrokovih pravicah6 dolo0Da, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo dr7Eavne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodi610Da, upravni organi ali zakonodajna telesa. Tako kot velja za 0Dlovekove pravice, so na0Delo otrokove koristi dol7Eni zagotavljati sodniki na vseh stopnjah sojenja (125. 0Dlen Ustave).7 Razlogi za okrepljeno institucionalno varstvo otrok izhajajo iz stali10Da, da so otroci ranljiva skupina oziroma da njihova korist pomeni celo javno korist. Tudi zato se postopki v zvezi z varstvom otrok vodijo po pravilih nepravdnega postopka, za katerega so v bistvenem zna0Dilni aktivnej1a vloga sodi610Da, manj stroga postopkovna pravila in nevezanost na predloge udele7Encev, vse z namenom u0Dinkovitej1ega varstva (ustavnih) pravic in interesov udele7Encev.8
14.7Ee ZNP-1 v 6. 0Dlenu dolo0Da, da mora sodi610De po uradni dol7Enosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok; enako dolo0Da tudi 0Detrti odstavek 7. 0Dlena DZ. Vendar ne gre le za spo61tovanje in udejanjanje procesnih pravil; ker je korist otroka na0Delo, ga je treba upo61tevati pri razlagi sleherne dolo0Dbe DZ, ki se ti0De otrok, njihovih pravic in dol7Enosti. Skladno z DZ je v dru7Einskem pravu polo7Eaj otroka in njegove koristi primaren.9 Sodi610De si mora (predvsem in 61e posebej) v postopkih, kjer se odlo0Da o pravicah in koristih otrok, pri razlagi zakonskega prava in ustvarjanju sodni61kega prava prizadevati za to, da bo pravica do sodnega varstva udele7Encem materialnopravnega razmerja priznana v 0Dim ve0Dji meri ali povedano druga0De: da jim sodi610De pri tem ne bo nastavljalo ovir, za katere ni nobenega stvarno utemeljenega razloga.10 Iz vseh zgoraj povzetih stali10D sodne prakse (ki so poznej1a kot sklep VSRS II Ips 84/2023) je mogo0De zaklju0Diti, da pretirana formalna strogost v postopkih, kjer se odlo0Da o pravicah in koristih otrok, ni na mestu; lahko celo prizadene ustavne in konvencijske pravice otrok.
15.V zvezi z zahtevkom za pla0Devanje pre7Eivnine je otrok nosilec materialnopravne pravice, pre7Eivnina se zahteva v njegovem imenu in za njegov ra0Dun (0Detudi se praviloma pre7Eivnina pla0Duje na ra0Dun enega od star61ev).
16.Gre za specifi0Dno dru7Einskopravno razmerje, ki ga ni mogo0De stla0Diti v okvir klasi0Dnega, dvostranskega dol7Eni61ko-upni61kega razmerja.
17.Pre7Eivljanje otrok je zakonska (183. 0Dlen DZ), ustavna (54. 0Dlen Ustave RS) in konvencijska (27. 0Dlen KOP) pravica otrok in hkrati obveznost star61ev, za katero ni dvoma, da nastane 7Ee z rojstvom otroka. Torej v trenutku, ko je spro7Een sodni postopek za dolo0Ditev pre7Eivnine, 7Ee obstaja. Zato se v sodnem postopku o njenem temelju (0De se izrazimo s terminologijo klasi0Dnih civilnopravnih denarnih zahtevkov) sploh ne odlo0Da;
18.odlo0Da se le o vi61ini, kar zajema ugotavljanje potreb pre7Eivninskega upravi0Deneca, zmo7Enosti pre7Eivninskega zavezanca in porazdelitev pre7Eivninskega bremena med oba zavezanca (star61a). Zato za star61a - pre7Eivninskega zavezanca ne more biti dvoma, da njegova pre7Eivninska obveznost obstoji.
19.Vpra61anje je le, kdaj in v katerem postopku bo o njej odlo0Deno: v celoti v okviru nepravdnega postopka (96., 191. in 196. 0Dlen DZ) ali pa deloma v okviru nepravdnega postopka (od izdaje sklepa naprej - 196. 0Dlen DZ) in deloma v okviru pravdnega postopka (povrnitev stro1Kov pre7Eivljanja za nazaj - 199. 0Dlen DZ).
temveč je sledil temeljnemu in najpomembnejšemu načelu družinskopravnih sodnih postopkov, to je varovanju koristi otroka, ki je tudi ustavnopravna kategorija (56. člen Ustave RS).
18.Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da so ob strogi razlagi 196. člena DZ, kakršno je sprejela s strani prvostopenjskega sodišča uporabljena sodna praksa, preživninski upravičenci v neenakopravnem položaju: če bi v primeru, kot je obravnavani, bil postopek (hipotetično, nerealno) končan že naslednji dan po vložitvi predloga, bi bila otroku prisojena preživnina od dne vložitve predloga; če bi bil postopek končan npr. v nekaj tednih (v praksi redko, vendar možno), bi mu bila prisojena preživnina skoraj od vložitve predloga; če pa bi se postopek zavlekel (kot se pogosto dogaja in se je zgodilo tudi v tem primeru), česar velikokrat ni mogoče pripisati zgolj strankam (še posebej pa ne otroku -preživninskemu upravičencu), temveč tudi razlogom na strani sodišča, pa je vprašanje, od kdaj bo prisojena preživnina, odvisno zgolj od tega, ali je predlog vseboval besede "od dne vložitve predloga dalje." Pritožbeno sodišče, upoštevaje posebne značilnosti nepravdnega postopka in še posebej postopka, v katerem se varujejo koristi otroka, dvomi, ali je tolikšna formalnost utemeljena in ali takšna doktrinarna trdota ne ustvarja ustavno nedopustnega razlikovanja v položajih preživninskih upravičencev le zaradi malenkostnih razlik v dikciji njihovih procesnih predlogov.
19.Nadalje je treba upoštevati, da 196. člen DZ ne vsebuje povsem jasne zahteve, da mora biti v tožbi ali predlogu izrecno vsebovana formulacija, da preživninski upravičenec zahteva preživnino od dneva vložitve predloga, temveč določa le, da se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve predloga. V konkretnem primeru je predlagateljica zahtevo oziroma predlog za določitev preživnine v predlogu z dne 20. 3. 2024 formulirala v sedanjiku, ne v prihodnjiku ("je dolžan plačevati ..."); tako je z jezikovno in logično razlago mogoče ugotoviti, da je že ob vložitvi predloga zahtevala določitev preživnine, torej lahko sklepamo, da je določitev preživnine zahtevala od vložitve predloga dalje (resda brez tega izrecnega pristavka). Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku, ni le od predlagateljice (in še manj od otroka) odvisno, kdaj se bo postopek končal.
20.Že iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da A. A. ni upravičen do preživnine od dneva vložitve predloga, pravno zmotno.
21.Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti v stališčih sodne prakse, ki jih citira sodišče prve stopnje in ki jih je citiralo sodišče druge stopnje, ni najti podlage za stališče, da bi se v primeru, ko udeleženec izrecno zahteva preživnino "od dneva vložitve predloga dalje," le-ta določila šele od dneva, ko takšno formulacijo dejansko izrazi sodišču. Zakon take omejitve ne določa in tudi pritožbeno sodišče zanjo ne najde nobenega razumnega razloga. Pooblaščenec predlagateljice je dne 10. 10. 2025 na naroku predlagal, da se preživnina določi "vse od vložitve predloga dalje, kot je navedeno v predlogu" (tretja stran zapisnika z dne 10. 10. 2025, list. št. 299). Tudi ob strogem stališču sodne prakse ni videti podlage, da stranka ne bi mogla takšnega predloga oziroma zahteve postaviti (tudi) za nazaj; zelo očitna je analogija s primerom v pravdi, ko stranka v tožbi ne bi zahtevala zamudnih obresti od denarnega zneska, nato pa bi na enem poznejših narokov tožbo spremenila tako, da bi zahtevala tudi zakonske zamudne obresti (npr. od vložitve tožbe dalje); jasno je, da sodišče - če je zahtevek za plačilo obresti materialnopravno utemeljen - le-teh ne bi prisodilo šele od spremembe tožbe. Če presojamo konkretni primer: predlagateljica je še pred koncem postopka na prvi stopnji, torej še pred odločitvijo sodišča prve stopnje, jasno izrazila predlog (zahtevo), da se preživnina določi od vložitve predloga (20. 3. 2024) dalje. Nobenega razloga ni, da se temu predlogu ne bi ugodilo.
22.Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je nasprotnemu udeležencu plačevanje preživnine naložilo od dne vložitve (prvega, začetnega) predloga dalje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku18 v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Glede pritožbe nasprotnega udeleženca:
23.Glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo ter ureditve stikov je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo jasne, natančne in preverljive razloge (6. do 21. točka obrazložitve), s katerimi se pritožba vsebinsko in konkretizirano niti ne sooči. Bistvene ugotovitve so, da oče z otrokom že leto in pol ni imel stika, zato je (tako izhaja iz mnenja CSD) zelo verjetno, da otrok (ob odločitvi star dobra tri leta, ob zadnjem stiku pa dve leti) očeta sploh ne bi več prepoznal, zato bi bilo nujno stike uvesti postopno s sodelovanjem CSD, vendar oče za to ni pokazal nobenega interesa: za razliko od matere ni prišel na CSD na uvodni sestanek in ni podpisal uvodnega protokola, temveč je celo izrecno izjavil, da stikov v Ljubljani ni pripravljen izvajati.
24.Neutemeljene so navedbe, da sodišče ni ugotavljalo, zakaj je prišlo do tega, da je imel oče zadnji stik v juniju 2024, saj bi o tem moral navesti prepričljive razloge nasprotni udeleženec, ki pa jih tudi v pritožbi ne ponudi. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi predlagateljice, ker se nasprotni udeleženec narokov pred sodiščem v Ljubljani brez opravičljivega razloga ni udeležil.
25.Glede na čas odločanja sodišča prve stopnje (oktober 2025) in starost otroka je neupoštevno sklicevanje pritožbe na navedbe in izpovedbe nasprotnega udeleženca v letu 2024 in o tem, kaj se je dogajalo, ko je družina še prebivala v B. Izjave nasprotnega udeleženca pred CSD Ljubljana dne 27. 12. 2024, ki jih povzema pritožba, so zgolj besede, medtem ko nasprotni udeleženec svoje deklarirane želje skrbeti za otroka z dejanji ni dokazal. Deplasirane so pritožbene navedbe o negativnem odnosu do predlagateljice, "ker se je ob razpadu zunajzakonske partnerske zveze nasprotni udeleženec znašel v kazenskem postopku." Zgolj razpad zveze ni bil razlog, da se je nasprotni udeleženec znašel v kazenskem postopku (razveza, razhod, ločitev ipd. niso kazniva dejanja), temveč iz spisa izhaja, da je obtožen družinskega nasilja in zanemarjanja otroka.
26.Očitno neutemeljene so navedbe o tem, kdo bi moral dokazovati neprimernost oziroma pomanjkljivost materine skrbi za otroka. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku (kar je vključevalo poročila CSD, zdravstvenega doma, vrtca in varne hiše) ugotovilo, da je materina skrb za otroka ustrezna, po drugi strani pa pritožnik (razen verbalno izražene pripravljenosti) zaenkrat ni pokazal nobene želje glede stikov ter ni bil pripravljen sprejeti nikakršnih prilagoditev v korist otroka, zato je pravilna odločitev, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo zgolj materi. Navedbe o "samovoljnem odvzemu očetovske kapacitete za izvajanje starševske skrbi" so nesmiselne; oče je tisti, ki v zadnjem letu in pol ni izkazal nobenega interesa za starševsko skrb in tudi ni storil nobenega koraka za izboljšanje svojih očetovskih kapacitet (primerjaj pravilne razloge v 7. in 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi se pritožba konkretizirano ne sooči).
27.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede stikov, ki se vsebinsko sploh ne soočijo s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje (kot je bilo že izpostavljeno, je zelo verjetno, da po dolgi prekinitvi A. A. očeta sploh ne bi spoznal; po drugi strani bi otroka pripravljanje na stike, ki se potem ne bi izvedli, spravilo v stisko - 20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je o tem, kako bi oče verjetno ravnal, sklepalo na podlagi očetovega ravnanja (bolje rečeno, opustitve vsakršnih proaktivnih ukrepov za vzpostavitev stikov z otrokom) v zadnjem letu in pol, in tako sklepanje je pravilno. Če in ko bo oče s konkretnimi ravnanji dokazal, da si stikov želi in da je pripravljen sodelovati s CSD, se bodo stiki lahko vzpostavili (primerjaj zaključek 21. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).
28.Pritožbene navedbe glede preživnine, da nasprotni udeleženec potrebe otroka ocenjuje na manjši znesek, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, so vsebinsko povsem prazne, tako da jih niti ni mogoče preizkusiti. Navedba, da naj bi bil brezposeln, s čimer naj bi sodišče na naroku seznanil njegov pooblaščenec, je neresnična, saj je njegov pooblaščenec na naroku 10. 10. 2025 izrecno izjavil, da je nasprotni udeleženec ponovno zaposlen (zadnja stran list. št. 299). Ob splošno znanem stanju na slovenskem trgu dela (kjer delavcev primanjkuje) pritožbeno sodišče ne dvomi, da si lahko nasprotni udeleženec (star 35 let; ne navaja, da ne bi bil zdrav in delazmožen) najde delo (po potrebi tudi dodatno popoldansko, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje) in prispeva k preživljanju sina.
29.Glede upoštevanja otroškega dodatka je sodna praksa jasna in ustaljena (pri določanju preživnine se ne upošteva), česar pritožba z navedbo o drugačni "ustaljeni sodni praksi" (brez navedbe opravilnih številk) ne more omajati.
30.Tudi razporeditev preživninskega bremena (64 % oče, 36 % mati) je po oceni pritožbenega sodišča pravilna glede na dejstvo, da imata oba starša primerljive dohodke, celotna skrb za otroka pa je na materi. Pritožba ne more uspeti z vsebinsko praznimi navedbami, da se udeleženec s tem ne strinja.
31.Ker niso podani izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, kolikor ni bil na podlagi predlagateljičine pritožbe spremenjen, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
32.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Predlagateljica (ki je s pritožbo uspela) pritožbenih stroškov ni priglasila.
-------------------------------
1Predlagateljica ima iz prejšnje zveze še sina E., rojenega leta 2018, ki živi z njo in A. A.
2Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
3Poleg že citiranega sklepa VSRS II Ips 84/2023 tudi sklepi VSL IV Cp 1112/2024 z dne 4. 9. 2024, VSM III Cp 879/2024 z dne 19. 11. 2024, VSM III Cp 506/2023 z dne 19. 7. 2023 in VSM III Cp 566/2024 z dne 22. 7. 2024 (iz slednjega izhaja, da predlagateljica v predlogu, s katerim se nepravdni postopek začne, zgolj opisala razmerje, katerega ureditev predlaga, brez da bi oblikovala določen zahtevek; v tu obravnavanem primeru je predlagateljica že v predlogu za začetek postopka jasno in zneskovno opredeljeno zahtevala preživnino). Prakse v zvezi z zadevami po prej veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZZZDR) pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je 131.c člen ZZZDR govoril o tožbi, torej o pravdnem postopku. Prav tako ni upoštevalo odločb v zvezi s preživnino za polnoletne, ker v tovrstnih primerih ne velja načelo otrokove koristi. Več o pomenu tega načela in značilnosti nepravdnega postopka v nadaljevanju.
4V. Rijavec, A. Galič (ur.): Zakon o nepravdnem postopku z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV založba, Ljubljana 2020, str. 88, 94 in 235.
5Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
6Uradni list SFRJ, št. 15/90; Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 - v nadaljevanju KOP.
7Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-71/25-21 z dne 12. 6. 2025, tč. 19, z dodatno citirano literaturo in judikaturo. V citirani zadevi je sicer šlo za postopek namestitve otroka k drugi osebi, vendar zgoraj povzeta temeljna načela in ustavnopravna ter konvencijska izhodišča v polni meri veljajo tudi za druge postopke, kjer se odloča o pravicah, koristih in interesih otrok.
8Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-71/25-21 z dne 12. 6. 2025, tč. 20.
9Primerjaj odklonilno ločeno mnenje vrhovnega sodnika M. Čujoviča k sklepu VSRS II Ips 47/2024 z dne 13. 11. 2024, tč. 4 in 5. Sklep VSRS II Ips 47/2024 je bil z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-71/25-21 razveljavljen in zadeva vrnjena VSRS v novo odločanje.
10Sklep VSRS II Ips 1/2018 z dne 5. 4. 2018, tč. 18.
11Sklep VSRS II Ips 1/2018 z dne 5. 4. 2018, tč. 26. Rijavec, Galič, nav. delo, str. 239.
12Sklep VSRS II Ips 1/2018 z dne 5. 4. 2018, tč. 20.
13Razen v izjemnih primerih, npr. na ugovor, da (domnevni) preživninski zavezanec ni starš preživninskega upravičenca.
14Pravici do preživnine se tudi ni mogoče odpovedati (188. člen DZ).
15Možno je, da se povračilo stroškov preživljanja zahteva zgolj za nazaj, torej v pravdi po 199. členu DZ (npr., če je otrok umrl, če je bil oddan v posvojitev ali če je postal polnoleten).
16Glej tudi Rijavec, Galič, nav. delo, str. 234-235, sodbo VSL IV Cp 169/2021 z dne 9. 3. 2021 in sklep VSM III Cp 24/2021 z dne 26. 1. 2021.
17Vsebinsko enaka je bila določba prej veljavnega 131.c člena ZZZDR.
18Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
Zveza:
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/4, 96, 138, 138/3, 162, 183, 191, 196, 199 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 85, 85/2, 103, 103/2, 105, 105/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.