Jedro

V kolikor bi bil izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da Republika Slovenija ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Bolgariji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvršitev izpodbijanega sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-61/2014/22 (1313-05) z dne 23. 10. 2014 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo proti sklepu Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-61/2014/22 (1313-05) z dne 23. 10. 2014, s katerim je tožena stranka odločila, da Republika Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Bolgariji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje. Iz sklepa je razvidno, da tožba ne zadrži njegove izvršitve.

V tožbi tožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa oziroma podrejeno, naj se sklep odpravi in vrne zadeva toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, naj se izvršitev sklepa odloži do izdaje pravnomočne odločbe o tožbi tožeče stranke zoper izpodbijani akt. V zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da upravni spor ne zadrži izvršitve sklepa in bi tožniku zato z izvršitvijo akta še pred odločitvijo sodišča o tožbi nastala težko popravljiva škoda. Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari in se v času odločanja tožnik ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zaradi tega ne bi več izkazoval pravnega interesa, ker bi mu zaradi izročitve Bolgariji naknadno prenehal. Pri tem se tožnik sklicuje tudi na stališče vrhovnega sodišča in judikate upravnega sodišča. Izvršitev sklepa bi kršila tožnikovo pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva.

Tožena stranka je odgovorila le na tožbo, na zahtevo za izdajo začasne odredbe pa ni odgovorila.

Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo iz naslednjih razlogov: V skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je izpodbijani sklep že postal izvršljiv, saj je v pravnem pouku izrecno navedeno, da tožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa. V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si s tem svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.

Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.