Jedro

Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je dopustna na podlagi delno pravnomočne odločbe sodišča, izdane po določbah 119. do 127. člena ZNP, čeprav še ni pravnomočno odločeno o višini vrednosti deležev. Zastavno pravico po 2. odst. 124. čl. ZNP je mogoče vknjižiti šele potem, ko je bilo s sklepom o delitvi nepremičnine pravnomočno odločeno o višini vrednosti deleža, ki ga mora zavezanec izplačati upravičencu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba vloženega ugovora M. G. zoper sklep zemljiško-knjižne referentke Dn. št. 2439/96 z dne 26.9.1996 in vložene pritožbe zoper sklep z dne 1.7.1999 se izbrišeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor sedanjega pritožnika zoper zemljiškoknjižni sklep tukajšnjega sodišča Dn 2439/96 z dne 26.9.1996 in odločilo, da ta sklep ostane v veljavi.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil M. G. zaradi napačne uporabe materialnega prava - Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o zemljiški knjigi in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, njegovemu ugovoru ugodi in sklep o vpisu Dn. št. 2439, po predlogu vloženem dne 18.3.1996, razveljavi oziroma odloči o izbrisu vpisa, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi svoje pritožbe pritožnik navaja, da se glede izplačila vrednosti solastninskega deleža vlagatelja še vedno vodi nepravdni postopek pod opr. št. N 255/95, ki še ni zaključen. V konkretnem primeru sodišče ne bi smelo dovoliti vknjižbe lastninske pravice pri vlagateljevem solastninskem deležu pred izplačilom vrednosti njegovega deleža oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi, ki zajema tudi izplačilo vrednosti deleža. V konkretnem primeru gre za vzajemnost dajatev, glede katerih tudi "delna" pravnomočnost ne more učinkovati in ustvarjati posledic. V konkretnem zemljiško-knjižnem postopku je bila dovoljena vknjižba lastninske pravice pred pravnomočnostjo sklepa o izplačilu solastninskega deleža in pred izplačilom tega deleža. Celo Zakon o nepravdnem postopku to izrecno poudarja z določbo drugega odstavka 124. člena, ki v primeru delitve nepremičnine določa zakonito zastavno pravico, dokler solastnikom niso izplačani njihovi solastninski deleži. Gre torej za zakonito zastavno pravico, ki jo določa zakon in učinkuje po uradni dolžnosti.

Sodišče tako ne bi smelo dopustiti vknjižbe predlagateljic pri solastninskem deležu nasprotne stranke brez dokaza o plačilu obveznosti. Z izpodbijano vknjižbo pa je bil dovoljen prepis - vknjižba lastninske pravice na solastninskem deležu do 1/4 nasprotnega udeleženca na predlagateljici, pred izplačilom tega deleža s strani pridobiteljic. Kršeno je bilo določilo 3. in 4. točke prvega odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi, saj odločba opr.

št. N 248/87 z dne 14.3.1994 ni postala pravnomočna, niti ni bil predložen dokaz o izpolnitvi obveznosti - o izplačilu deleža nasprotnega udeleženca. V kolikor pa je sodišče odločilo opraviti izpodbijano vknjižbo lastninske pravice, le-ta ne bi smela biti dovoljena brez hkratnega upoštevanja zakonite zastavne pravice. Ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, da zastavne pravice ni moglo vknjižiti, ker sklep o izplačilu vrednosti solastninskega deleža še ni pravnomočen. V primeru zakonite zastavne pravice le-ta ne nastane z odločbo državnega organa, kot sicer nadalje pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. V kolikor bi obveljalo tako stališče, bi se postavilo vprašanje odškodninske odgovornosti države zaradi napake sodišča, ki v sklepu ni odredilo zakonite zastavne pravice. Na podlagi zakona se namreč pridobi hipoteka v trenutku, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 64. člena ZTLR). Zakonski pogoji za vknjižbo zastavne pravice pa so bili izpolnjeni najkasneje v trenutku vknjižbe lastninske pravice pri solastninskem deležu pritožnika, če že ne z odločitvijo sodišča o delitvi solastnine. V tem primeru bi sodišče moralo vsaj hkrati predzaznamovati, če že ne vknjižiti zastavno pravico nasprotnega udeleženca do višine vrednosti njegovega deleža, ki bo ugotovljen s sklepom sodišča v postopku opr.

št. N 255/95. Tako je bilo kršeno tudi določilo prve in tretje alinee prvega odstavka 18. člena Zakona o zemljiški knjigi, saj ni bila istočasno opravljena vknjižba zastavne pravice oziroma njena predznamba. Navedena okoliščina pa je prav gotovo pomembna za pravni promet te nepremičnine, poleg tega jo določa zakon. Predznamba zastavne pravice bi morala biti izvršena hkrati z vknjižbo lastninske pravice na podlagi zakona - drugega odstavka 124. člena ZNP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o zemljiški knjigi in 3. točko drugega odstavka 68. člena tega zakona. Izpodbijani sklep je nepravilen, ker ni bilo upoštevano načelo vzajemnih dajatev, niti ne zakonita zastavna pravica po drugem odstavku 124. člena ZNP, vpis lastninske pravice pa je bil izveden na podlagi nepravnomočne odločbe sodišča ter brez dokazil o plačilu solastninskega deleža nasprotnega udeleženca. Na podlagi takega vpisa pritožnik ni več lastnik nepremičnine, izplačila svojega solastninskega deleža pa tudi ni prejel. Predlagateljici sta odgovorili na pritožbo in predlagali, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno in v skladu z vso listinsko dokumentacijo v spisu ugotavlja, da je podlaga za vpis v zemljiško knjigo tretji odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), ki določa, da sodišče dovoli vpis, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podlaga za ta vpis sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. N 248/87 z dne 14.3.1994, ki je postal pravnomočen v točki 1 izreka do besedila "nasprotnemu udeležencu", v navedenem delu pa je sklep postal pravnomočen 22.6.1995. V nadaljevanju sklepa, torej v tistem delu, ki se nanaša na plačilo zneska 1,893.405,00 SIT nasprotnemu udeležencu M. G. ter glede stroškov postopka, pa je prišlo do razveljavitve navedenega sklepa. Sodišče je tako opravilo vknjižbo po navedenem sklepu, saj je pravnomočen v tistem delu, v katerem ureja razdružitev nepremičnine. Oprlo se je še na določbo drugega odstavka 124. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), po katerem imajo v primeru, kadar je predmet delitve nepremičnina, ostali solastniki na tej nepremičnini zastavno pravico do višine vrednosti svojih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi, dokler jim ni izplačana vrednost, določena v drugem in tretjem odstavku 122. člena tega zakona. To pa po mnenju sodišča prve stopnje, s katerim pritožbeno sodišče v celoti soglaša, pomeni, da ima sedanji pritožnik M. G., ki prejme izplačilo v denarju na podlagi navedenega sklepa, zakonito zastavno pravico do višine vrednosti svojega deleža. Ker pa sklep v delu, ki zadeva višino solastnega deleža, ki bo izplačana M. G., še ni pravnomočen, zastavne pravice še ni mogoče vknjižiti. V tem delu s stališčem sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Bistveno vprašanje za odločitev v tej zemljiško-knjižni zadevi je razlaga določbe drugega odstavka 124. člena ZNP. Po razlagi sodišča prve stopnje, ki jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema, imajo v postopku za delitev solastne stvari, kot je določen v 13. poglavju ZNP, tisti solastniki, ki jim solastna nepremičnina ni bila dodeljena v last, na tej nepremičnini zastavno pravico do višine svojih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi, dokler jim ni izplačana vrednost, določena v drugem in tretjem odstavku 122. člena tega zakona. To pa vsekakor pomeni, da mora biti sklep o določitvi deleža tistega solastnika, ki ne dobi dela nepremičnine, temveč nadomestilo v denarju, pravnomočen, kar pa v obravnavanem primeru ni, ker se je sedanji pritožnik pač pritožil zoper višino zneska, ki naj bi mu bil izplačan. Denarna vrednost pritožnikovega solastninskega deleža torej zaenkrat še ni pravnomočno določena oz. sploh še ni določena, zato tudi še ne obstaja podlaga za njegovo zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila v omenjenem nepravdnem postopku dodeljena v lastnino predlagateljicam. Pri tem se pritožbeno sodišče ne strinja z mnenjem pritožbe, da gre za vzajemno dajatev. Vsekakor bi šlo za vzajemno dajatev v primeru, če bi bil sklep o določitvi denarne obveznosti predlagateljic, ki jo morata izplačati nasprotnemu udeležencu, to je pritožniku, že pravnomočno določen. Šele v tem primeru bi prišlo do vzajemne terjatve in do zakonite zastavne pravice v korist pritožnika. Ker pa vrednost njegovega deleža zaenkrat še ni pravnomočno določena, do vknjižbe zastavne pravice na nepremičninah, ki so bile v razdelitvenem postopku dodeljene predlagateljicam, pritožnik zaenkrat še nima pravice.

Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje določbo 86. člena ZZK povsem pravilno uporabilo, ko je izdalo sedaj izpodbijani sklep. Pritožbena zatrjevanja o kršitvi 3. in 4. točke prvega odstavka 86. člena ZZK niso utemeljena prav iz že navedenega razloga, ker obveznost predlagateljic za izplačilo ustreznega nadomestila za nepremičnino, ki je bila v razdelitvenem postopku dodeljena njima, še ni nastopila, ker pač odločitev sodišča prve stopnje v nepravdnem postopku o tem vprašanju še ni postala pravnomočna. Prav iz istega razloga tudi ni sodišče prve stopnje prekršilo določbe 5. točke 28. člena ZZK, po kateri se predznamba dovoli v drugih primerih, določenih z zakonom, s čemer seveda pritožba misli in tudi izrecno zatrjuje določbo drugega odstavka 124. člena ZNP. Ker o odškodnini, ki jo bosta predlagateljici vsekakor prej ali slej moralo plačati nasprotnemu udeležencu, to je pritožniku, še ni bilo pravnomočno odločeno, tudi niso izpolnjeni pogoji za predznambo zastavne pravice, kot zmotno trdi pritožba.

Spet isti razlogi pa veljajo tudi za določbo drugega odstavka 64. člena ZTLR, po kateri se pridobi hipoteka v trenutku, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Zakonski pogoji za hipoteko, to je zastavno pravico pritožnika na nepremičninah, ki so v razdelitvenem postopku bile dodeljene predlagateljicam, namreč še niso izpolnjeni.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in v skladu z določbo 2. točke 95. člena ZZK neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati pa je v skladu s to določbo tudi odločilo o izbrisu zaznambe vloženega ugovora in pritožbe.