Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 6. 4. 2011 in odločba ter začasna odločba št. ... z dne 2. 3. 2011, ter da se tožniku odpiše dolg iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da preden je vložil vlogo za odpis prispevkov, se je zglasil na davčnem uradu, kjer mu je bilo pojasnjeno, da plačilo prispevkov zastara v roku 10 let in da se najverjetneje dolga ne da izterjati. Iz evidenc je razvidno, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in da ne prejema nobenih sredstev. Prvo prošnjo za odpis dolga je oddal že leta 1999. Predložil je vsa zahtevana dokazila, katera izkazujejo, da dolga ni mogel in ga tudi danes ne more poplačati. Vse ostale ustanove so mu dolg že zdavnaj odpisale. Dne 16. 7. 2012 je prejel odločbo o odpisu dolga iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje za dobo 10 let. Meni, da gre za enako zadevo, samo da je prišlo do nesporazuma. Po eni strani mu davčna uprava zavrača vlogo za odpis dolga, po drugi strani pa je prejel odločbo, da se mu dolg odpiše. Dne 31. 5. 2012 je namreč tudi na davčnem uradu oddal prošnjo za odpis. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku in da se dolg iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje odpiše, saj gre za obveznost, ki je zastarala.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava, tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 4. 2011, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo in začasno odločbo št. .... z dne 2. 3. 2011. V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje, določene v Pravilniku o odpisu, obročnem odplačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 129/06 s spremembami). Sporen je odpis prispevkov za obdobje od 1. 11. 2000 do 30. 6. 2003. Iz sporočila Davčnega urada A št. ... z dne 8. 10. 2010 izhaja, da je tožnikov dolg na dan 31. 8. 2010 znašal skupno 6.755,72 EUR, od tega 3234,59 EUR glavnice in 3.521,13 EUR zamudnih obresti. Obstoj dolga je ugotovljen na podlagi uradne evidence, ki jo vodi pristojni Davčni urad A. Pravilnik v 7. členu določa, da se zavezancu oziroma njegovim dedičem dolg iz naslova prispevkov lahko odpiše: - zaradi neizterljivosti ali - zaradi socialne ogroženosti zavezanca.
V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da ko evidenco o dolgu vodi zavod, se dolg odpiše zaradi neizterljivosti z odločbo, s katero se ugotovi, da je prispevek neizterljiv zaradi tega, ker je zastarala pravica do izterjave prispevkov, ali da je zavezanec umrl in ni zapustil nikakršnega premoženja, iz katerega bi se dolg lahko izterjal. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji, da bi se dolg odpisal zaradi neizterljivosti, kajti iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da evidenco o dolgu ne vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, temveč uradno evidenco vodi pristojni Davčni urad A. Glede tega je tudi že pritožbeno sodišče v zadevi Psp 261/2010 z dne 26. 8. 2000 pojasnilo, da tožena stranka lahko odpiše prispevke iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi neizterljivosti pod pogoji, da sama vodi evidenco o dolgu in da je v skladu z določbami zakona o davčnem postopku zastarala pravica do izterjave. Glede na to, da v spornem primeru tožena stranka ne vodi uradne evidence o dolgu, s tem niso izpolnjeni pogoji, da bi tožena stranka, zaradi zastaranja pravice do njihove izterjave, lahko dolg tožniku sama odpisala.
Odpis pa je bil glede na Pravilnik veljaven v spornem obdobju možen tudi v primeru, kadar obstaja socialna ogroženost zavezanca. V tem primeru morajo biti skladno s tretjim odstavkom 7. člena Pravilnika izpolnjeni sledeči pogoji in sicer, da je socialna ogroženost zavezanca ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge, mesečni bruto dohodek na družinskega člana ne sme presegati 50 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, nadalje da plačilo oziroma izpolnitev obveznosti ni zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in da je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj dve dejanji izvršbe. Kot je bilo pojasnjeno, morajo biti za odpis prispevkov izpolnjeni vsi prej navedeni pogoji. Prvostopenjsko sodišče s tem v zvezi navaja, da ni izpolnjen že pogoj, da bi bila socialna ogroženost zavezanca ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge. Tožniku je bila namreč priznana enkratna izredna denarna socialna pomoč za osnovne potrebščine, hrano, obleko. Ni pa mu bila priznana denarna socialna pomoč, ki bi bila veljavna v času odločanja tožene stranke. Omenjeno za odločitev niti ni odločilno, kajti bistvena je že ugotovitev tožene stranke iz predsodnega postopka, da organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, ni neuspešno opravil vsaj dve dejanji izvršbe. V primeru davčne izvršbe pod št. ... z dne 27. 9. 2009 je bil v času vodenja postopka pri toženi stranki, postopek še v teku, medtem ko je bil postopek davčne izvršbe, voden pod št. ... z dne 22. 1. 2010, nerealiziran. Ker torej ni izpolnjen pogoj vsaj dveh neuspešno opravljenih dejanj izvršbe, je tožena stranka z dokončno odločbo utemeljeno zavrnila odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Očitno pa je da Davčna uprava Republike Slovenije zaradi absolutnega zastaranja, na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDSVP-2, Ur. l. RS, št. 13/2011 – UPB 4 in 32/2012), po uradni dolžnosti v postopku ugotavljanja zastaranja neizterljivosti in odpisa davčnega dolga, tožniku odpisala dolg skupaj 2.181,79 EUR glavnice in pa 3.395,77 EUR obresti, kar je razvidno iz odločbe, datirane z dne 16. 7. 2012 (priloga A/3). Kljub temu, da je bil torej očitno tožniku pretežni del dolga že odpisan s strani Davčne uprave Republike Slovenije zaradi zastaranja, pa pritožbeno sodišče pri presoji prvostopenjske sodbe omenjene odločbe ni smelo upoštevati, kajti skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.