Jedro

Vrhovno sodišče opozarja na določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, po katerem mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala; zgolj s pomanjkljivo navedbo opravilnih številk dveh zadev brez navedbe pravnega vprašanja, ki ga ti zadevi rešujeta domnevno drugače kot sodba, zoper katero je vložen predlog za dopustitev revizije, ne zadošča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnic, da jima je dolžna tožena stranka izročiti 2.963 navadnih delnic izdajatelja M. d.d. L. v nominalni vrednosti 12.364,38 EUR (prej 2.963,00 SIT) v petnajstih dneh ali pa jima v istem roku plačati 24.728,76 EUR (prej 5.926.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2002 do plačila ter jima povrniti pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnici sta vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča glede pravnih vprašanj: ali se lahko delnice, prenesene na Sklad za razvoj Republike Slovenije na podlagi začasne odredbe iz 10. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) samo v zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka predlagatelja začasne odredbe uporabijo tudi za izpolnitev obveznosti, ki jih ima zavarovanec proti denacionalizacijskim upravičencem v drugih denacionalizacijskih postopkih, ki začasne odredbe po 10. členu ZLPP niso predlagali, ali sme sodišče v situacijah, kakršna je obravnavana, priznati denacionalizacijskem upravičencem „po A.“ uporavičenje do delnic zavezanca, to je do vračila v naravi zato, ker zavezanec do izdaje odločbe še ni izvedel lastninskega preoblikovanja, oziroma zato, ker je svoj zahtevek zavaroval z začasno odredbo po 80. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in ali je dovoljeno upoštevati morebitno „začasno odredbo“ po 68. členu ZDen, čeprav 1. tožena stranka takšnega zavarovanja ni zatrjevala, 2. obstoj takšne začasne odredbe ni izkazan in 3. tožeča stranka svojega stališča glede nje v postopku sploh ni mogla izjaviti, ker ni vedela, da namerava prvostopenjsko sodišče nanj opreti svojo odločbo.(1) Poleg tega tožnik v predlogu zatrjuje tudi procesno kršitev z utemeljitvijo, da bi moralo pritožbeno sodišče odgovoriti na pritožbeno uveljavljanje kršitve določb pravnega postopka na prvi stopnji, ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločbo oprlo na 68. člen ZDen, pa tega ni storilo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožnici nista izkazali. O vseh pravnih vprašanjih, ki so bile podlaga za odločitev pritožbenega sodišča, sodna praksa Vrhovnega sodišča obstoji: nanje je bilo odgovorjeno v zadevi II Ips 744/2006. Stališča pritožbenega sodišča od rešitev v navedeni zadevi ne odstopajo, prav tako pa glede spornih pravnih vprašanj ni izkazana neenotnost prakse Vrhovnega sodišča, ki jo tožnici zatrjujeta s sklicevanjem na (pomanjkljivo označena) judikata „opr. št. 337/96 in 347/96“. V zvezi s tem Vrhovno sodišče opozarja na določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, po katerem mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala; zgolj s pomanjkljivo navedbo opravilnih številk dveh zadev brez navedbe pravnega vprašanja, ki ga ti zadevi rešujeta domnevno drugače kot sodba, zoper katero je vložen predlog za dopustitev revizije, ne zadošča. 6. Iz procesnih razlogov Vrhovno sodišče revizijo dopusti, če so procesne kršitve verjetno izkazane. V konkretnem primeru niso bile.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožnic zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Besedilo pravnih vprašanj, glede katerih se predlaga dopustitev revizije, je prepis relevantnega dela predloga.