Jedro

Tožnik je zoper sklep o dedovanju že sam vložil pritožbo, o kateri višje sodišče še ni odločilo. Zato dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo v obravnavanem primeru ne bi bila razumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 1. 10. 2012, kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec 1. 10. 2012 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 97/2012, v obliki pomoči odvetnika ter oprostitve sodnih stroškov in sodne takse. Tožena stranka je tožniku obrazložila, da je dolžna v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) presoditi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člena ZBPP), zato je vpogledala v spise zadeve, ki jo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah vodi pod opr. št. D 97/2012, D 199/1983. Tako je bilo v postopku ugotovljeno, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 22. 6. 2012 izdalo sklep o dedovanju in dodatni sklep o dedovanju, opr. št. D 97/2012, D 199/1983, ter ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A.A. in njeno vrednost ter odločilo, da je dedinja njena hči B.B., do celotne zapuščene. Poleg tega je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem C.C., po katerem je bil dne 12. 8. 1983 že izdan sklep o dedovanju, opr. št. D 199/83, ki je postal pravnomočen 14. 9. 1983, spada še polovica nepremičnine s parc. št. 1037/0 k.o. …. Ker je zapustnikova vdova (A.A.), umrla, sta dediča pozneje najdenega premoženja zapustnikova otroka B.B. in prosilec, ki sta se glede pozneje najdenega premoženja zapustnika priglasila k dedovanju. Prosilec je svoj dedni delež na tem premoženju odstopil B.B., ki je prosilcu dovolila, da si za potrebe kurjave, vsako leto poseka les za lastne potreb. Zoper ta sklep je prosilec vložil pritožbo, dne 14. 9. 2012 pa je sodišče izdalo sklep, s katerim je sklenilo, da mora prosilec še dopolniti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje v tem zapuščinskem postopku že izdalo sklep o dedovanju, zoper katerega je prosilec vložil pravno sredstvo sam. O pravnem sredstvu še ni bilo odločeno in je tako dodelitev BPP v tej fazi očitno nerazumna zadeva, saj je treba počakati na odločitev višjega sodišča, glede prosilčeve pritožbe. V primeru, da bo višje sodišče prosilčevi pritožbi ugodilo ter predmetni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pa lahko prosilec vloži novo prošnjo za dodelitev BPP. Kar se tiče oprostitve plačila sodnih taks, pa o tem odloča sodišče (v skladu z določilom 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP), pred katerim je zapuščinski postopek v teku. To izhaja tudi iz sklepa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 97/2012 z dne 14. 9. 2012, s katerem je sodišče pozvalo prosilca, da mora v danem roku dopolniti predlog za oprostitev plačila sodnih taks s pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in stanju svoje družine. Ker torej prosilec ne izpolnjuje kriterijev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, je bilo treba njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Nima finančnih sredstev, da bi si lahko privoščil odvetnika, in se sklicuje na zakone in ustavo, ki tudi revnim omogočajo zagotovitev pravne pomoči. Meni, da mu je le to sodna veja oblasti dolžna omogočiti. Odvetnika si sicer s svojimi dohodki v višini 303 EUR na mesec ne more privoščiti, zato predlaga, da mu sodišču ugodi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP, se pri presoji dodelitve BPP med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V zadevi ni sporno, da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Celju, dne 2. 10. 2012 vložil prošnjo za BPP in v rubriki „III. Podatki o zadevi“ navedel, da se prošnja nanaša na pritožbo zoper sklep od dedovanju D 97/2012, D119/1983. V zvezi z navedbo želene vrste, oblike in obsega BPP, pa je tožnik v prošnji navedel, da se nanaša „splošno na vse kar zadeva nepravilnosti postopka iz spisa sklepa z dne 22. 6. 2012“. Prav tako ni sporna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je tožnik zoper sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. D 97/2012 že vložil pritožbo. Tožnik tem ugotovitvam, na katerih temelji izpodbijana odločitev ne oporeka, zato je sodišče po vpogledu v priložene listine upravnega spisa, te ugotovitve štelo za pravilne. To pomeni, da je tudi po presoji sodišča pravilno mnenje tožene stranke, da odobritev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna, saj je pravno sredstvo še vložil. Sodišče v zvezi s tem mnenjem tožniku še pojasnjuje, da bo vse morebitne nepravilnosti postopka višje sodišče v postopku obravnavanja pritožbe ugotavljalo samo, kar pomeni, da dodelitev BPP tožniku v tej fazi postopka, ne bi bila skladna s presojo pogojev iz 24. člena ZBPP. Slednja določba namreč organ za BPP zavezuje k presoji pogojev za dodelitev BPP v vsakem konkretnem primeru in zato sodišče ne more pritrditi tožniku, da je dodelitev BPP pravica, ki ni vezana na presojo v ZBPP določenih pogojev.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.