Jedro

Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog, da je od vložitve predloga dalje dolžan plačevati za preživljanje mld. sina A. A. znižano preživnino na 120,00 EUR mesečno ter za mld. hčerko B. B. znižano preživnino na 112,00 EUR mesečno (točka I izreka) in odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnima udeležencema povrniti stroške postopka v višini 943,29 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila (točka II izreka).

2. Predlagatelj je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje in predlagal ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče preživnino zniža v skladu s predlagateljevim predlogom. Podredno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek in s predlogom, da nasprotna udeleženca krijeta stroške pritožbenega postopka. Navajal je, da izpodbijani sklep ne zadošča kriterijem iz 323. člena ZPP, saj je podpisan z elektronskim podpisom sodnika, izdan pa je bil in vročen v fizični obliki. Izpodbijani sklep vsebuje elektronsko potrdilo, vročen pa je bil neposredno in ni podpisan ter žigosan. Očitno je, da se ga ne da niti preizkusiti, saj ne vsebuje podpisa sodnika in žiga sodišča, zastavi se vprašanje, kaj ta dokument pomeni. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, izpodbijani sklep ima takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, digitalnega podpisa na neposredno vročeni sodni pošiljki ni moč preveriti. Ena temeljnih predpostavk sodne odločbe je, da je podpisana s strani sodnika, oziroma vsaj po overjenem prepisu, da dokument tega nima. V nadaljevanju je navajal, da je v predmetni zadevi postavil trditve o obstoju pogojev za znižanje preživnine, od katerih mora biti podan vsaj eden, in sicer znižana pridobitna ali preživninska sposobnost enega od roditeljev, bistveno znižane potrebe mladoletnih otrok in povečanje pridobitne ali preživninske sposobnosti enega od roditeljev. Predlagatelj je postavil trditve, da so se njemu znižale preživninske sposobnosti, zakoniti zastopnici nasprotnih udeležencev pa zvišale, potrebe otrok pa znižale. Predlagatelj je jasno navedel, da zasluži bistveno manj, kot v trenutku odločanja o višini preživnine s strani sodišča, hkrati pa je izpostavil dejstvo, da so se preživninske sposobnosti zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev zvišale. Upoštevaje dejstvo, da v nepravdnih postopkih ni prekluzije, predlagatelj izpostavlja, da je izvedel, da se je zakonita zastopnica nasprotnih udeležencev zaposlila v družbi Mc Donald's, predlagatelj naproša višje sodišče, da pred sprejemom odločitve o zadevi izvede ustrezne poizvedbe. Če se je zakonita zastopnica zaposlila, to pomeni, da ima glede na prikazane mizerne dohodke drastično višje prihodke in to zagotovo vpliva na izid tega nepravdnega postopka. Za ta dokaz se je izvedelo šele kasneje, zato bo na podlagi izvedbe rezultatov poizvedbe sodišče lahko zaključilo, od kdaj traja zaposlitev. V cilju ekonomičnosti postopka zagotovo je, da se dokazno pretrese tudi ta okoliščina, ki v bistvenem vpliva na pritožbeni uspeh predlagatelja. Navajal je še, da se ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, ki je v ključni del obrazložitve izpodbijanega sklepa vključilo tudi izplačilo skupnega premoženja, torej vlaganj, ki jih je predlagatelj izvedel v hišo staršev zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev. Izplačilo skupnega premoženja, ki je z vidika predlagatelja ključnega pomena zato, da bi se lažje reševal njegov stanovanjski problem, ne more biti ključna okoliščina, zaradi katere je bil njegov predlog zavrnjen. Če predlagateljica (verjetno prav: zakonita zastopnica nasprotnih udeležencev) pridobiva plačo, minimalna višina katere je zakonsko pogojena, to predstavlja ključno okoliščino tega nepravdnega postopka. Neverjetno je, da se sodišče ni ukvarjalo z dokazano bistveno višjo pridobitno in preživninsko sposobnostjo zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev, temveč je sledilo njenim navedbam, ki se nanašajo na osebni stečaj in koronsko krizo. Res je zakonita zastopnica živela od socialne pomoči, vendar ni mogoče upoštevati le-tega njenega prejemka, marveč tudi njene zmožnosti za zaslužek. Starši morajo storiti vse, kar je v njihovi moči za pridobitev preživninskih sredstev, ko gre za mladoletne otroke. Zakonita zastopnica je zdrava, sposobna za delo in tudi sama je izpovedala, da dodatno dela na črno, in sicer hodi čistit hiše, pri čemer dobi denar na roko. Do tega prihodka se sodišče ni opredelilo, pa bi ga moralo upoštevati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena med staršema. Neverjetno je dejstvo, da je lahko zakonita zastopnica s socialno pomočjo, ki jo je prejemala nekaj mesecev in ob vseh bivanjskih stroških kupila novo trobento v višini 3.025,01 EUR, več kot očitno je, da mora imeti še druge zaslužke, ki jih je v tem postopku zatajila. Sodišče posledično ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, saj bi moral bolj podrobno raziskati pridobitne sposobnosti zakonite zastopnice.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je izvirnik izpodbijanega sklepa (list. št. od 231 do 240) lastnoročno podpisala sodnica, kar je skladno z določbo drugega odstavka 323. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Iz odredbe na list. št. 241, ki jo je tudi lastnoročno podpisala sodnica in iz vročilnic pri tej listni številki izhaja, da je bil pisni odpravek sklepa vročen pooblaščencema strank v fizični obliki, kar je v skladu z navodilom Vrhovnega sodišča z dne 16. 2. 2021, po katerem se odločbe vročajo strankam in pooblaščencem v fizični obliki, centru za socialno delo pa po elektronski pošti.

Pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je neutemeljen.

6. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s še katero od drugih tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato ta pritožbeni razlog ni podan.

7. Delno drži pritožbena trditev, da v nepravdnem postopku ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov. V skladu s 64. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Določba drugega odstavka 6. člena ZNP-1 pa določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin, niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Glede na povzete zakonske določbe v predmetnem postopku ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbi, če so le ti v korist mladoletnih otrok, ki so stranke tega postopka.

Presoja pravilnosti odločitve, oziroma odločbe sodišča prve stopnje pa se opravi po dejanskem stanju na dan končanega obravnavanja, oziroma sprejete odločitve, pravno relevantno je dejansko stanje, ugotovljeno na dan sprejete odločitve.

Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo po dejanskem stanju na dan 17. 11. 2021, pritožba pa ne konkretizira trditve o tem, kdaj se je zakonita zastopnica zaposlila. Če se je zakonita zastopnica zaposlila po datumu izdanega izpodbijanega sklepa, to ni pravno upoštevno dejstvo, saj ga sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati in zato ne more vplivati na pravilnost presoje izpodbijane odločitve.

Pritožba pa tudi ne pojasni, v čem bi okoliščina o novi zaposlitvi zakonite zastopnice, če bi bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje, vplivala tako, da bi bila korist obeh mladoletnih otrok večja.

Načelo ekonomičnosti postopka pa samo zase v predmetni zadevi ne more biti pravno upoštevno načelo, ker je to lahko samo največja korist otroka.

8. Pritožbeno sodišče je predlagateljeve pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanim novim dejstvom ocenilo kot pavšalne, prav tako dokazni predlog za opravo poizvedbe, zato pritožbeno sodišče pritožbi ni sledilo. Presodilo je, da s tako pavšalnimi pritožbenimi trditvami pritožba ni uspela izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o višini dohodkov zakonite zastopnice, kot so ti ugotovljeni v točkah 23, 24, 25 in 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Predlagatelj pa ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil njegov povprečni mesečni dohodek v času s sodbo IV P 435/2017 v zvezi s sodbo Cp 243/2019 določene preživnine za oba mladoletna otroka 1.350,00 EUR, v času od vložitve predloga za znižanje preživnine do izdaje sklepa pa je ta znašal v letu 2020 1.319,95 EUR povprečno mesečno, v letu 2021 pa 1.521,61 EUR povprečno mesečno, da so znašali povprečni mesečni stroški preživljanja mld. A. A. v času s citiranima sodba določeno preživnino 400,00 EUR, za mladoletno B. pa 300,00 EUR ter da znašajo po razmerah v času izpodbijanega sklepa povprečni mesečni stroški preživljanja za mld. A. A. okoli 620,00 EUR vključno z inštrukcijami, povprečni mesečni stroški preživljanja za mld. B. B. pa okoli 413,00 EUR. Pritožba ne izpodbija niti zaključka sodišča prve stopnje, da se pridobitne sposobnosti predlagatelja in njegove premoženjske razmere niso zmanjšale, sploh pa ne bistveno, ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da so se povprečne mesečne potrebe vsakega od mladoletnih otrok celo povečale v primerjavi s časom, ko je bilo o preživnini zanju pravnomočno razsojeno.

Iz zgoraj povzetih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje pa izhaja, da predlagatelj ni dokazal obstoja pravno upoštevnih okoliščin za znižanje preživnine. Iz točke 31 obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje kot ključna pravno upoštevna dejstva za presojo, da predlog za znižanje preživnine ni utemeljen, upoštevalo predlagateljev povprečni mesečni dohodek in da ni dokazal poslabšanja svojega zdravstvenega stanja in posledično zmanjšane pridobitne zmožnosti in tudi ni dokazal trditve o zmanjšanju potreb obeh mladoletnih otrok. Ni pa upoštevalo izplačila predlagatelju iz naslova skupnega premoženja, kot to povsem zmotno meni pritožba.

10. Predlagatelj pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval in tudi v pritožbi ne trdi, da je spremenjena okoliščina, ki ni bila upoštevana pri že pravnomočno določeni preživnini, tudi dejstvo, da zakonita zastopnica pridobiva zaslužek z delom na črno. Netočna pa je pritožbena trditev, da je zakonita zastopnica izpovedala, da hodi čistit hiše in dobi denar na roko, ker je to le iztrgan del iz konteksta njene izpovedbe. Pritožba namreč zamolči, da je zakonita zastopnica izpovedala še, da delo čiščenja opravlja zato, da lahko predlagatelju izplačuje mesečni znesek kot obveznost po sklenjeni poravnavi med njimi v zvezi s skupnim premoženjem.

11. Dejstvo, da je zakonita zastopnica brez predlagateljevega prispevka kupila novo trobento sinu A. A., ki je zelo nadarjen in želi nadaljevati šolanje na srednji glasbeni šoli, pa dokazuje njeno veliko prizadevanje omogočiti otroku najboljše možnosti za prihodnost, kar je brez dvoma pohvalno ravnanje, ki je v otrokovo največjo korist. Predlagateljev pritožbeni očitek, ki ni dokazno podprt, pa je po presoji pritožbenega sodišča povsem neprimeren in zato neutemeljen.

12. Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).

Ob obrazloženem pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotna ugotovitev dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva, ki jih je moralo ugotoviti za pravilno uporabo določbe prvega odstavka 197. člena DZ.

13. Pritožba ni izpodbijala odločitve o stroških postopka, ta odločitev pa je izčrpno obrazložena v točki 33 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške, ki so mu nastali z vloženo pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 in v zvezi z drugim odstavkom 55. člen ZNP-1).