Jedro

Občina Kranj je smela določiti, da se za površino poslovnega prostora po Odloku o NUSZ šteje tudi tlorisna površina zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. To, ali je sporna površina funkcionalno povezana s stavbo ... k.o. ..., glede na peti odstavek 60. člena ZSZ/84 in 4. alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ ni bistveno, ampak je bistveno, ali gre za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti.

Niti ZGO-1 in niti GZ nista določala, da je gradbeno inženirski objekt zgolj tisti objekt, ki je temeljen in ga ni mogoče odstraniti brez škode za njegovo bistvo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima odločbama je prvostopenjski organ tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 in leto 2019 za v izreku navedene nepremičnine, pri čemer tožnik izpodbija le odločitev o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za nepremičnino parc. št. ... k.o. ... v znesku 1.353,90 EUR (za leto 2015) in v znesku 1.388,71 EUR (za leto 2019).

2. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da je prvostopenjski organ pri odmeri NUSZ za nepremičnino parc. št. ... k.o. ... upošteval podatke Mestne občine Kranj, ki je v postopku dogovarjanja s tožnikom sprejela njegov predlog, da predstavlja odprte poslovne površine, tj. parkirišče in manipulativne površine k objektu št. ... k.o. ..., 576 m2 te nepremičnine. Ugovor tožnika, da za to površino ne obstaja pravna podlaga za odmero NUSZ za zazidano stavbno zemljišče, zavrača, saj se na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 uporabljajo Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84 in ZSZ), občinski predpisi, izdani na njuni podlagi ter Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Po 9. členu veljavnega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Kranj (v nadaljevanju Odlok o NUSZ) pa se v površino poslovnih prostorov vštevajo tudi površine zemljišč, namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.

3. Drugostopenjski organ je pritožbi zoper odločbi zavrnil. Ugotavlja, da je bil med tožnikom in občino obseg zunanje površine, ki jo tožnik uporablja v zvezi z opravljanjem dejavnosti, usklajen, njegov ugovor, da od te površine po veljavnih predpisih ni mogoče odmeriti NUSZ za zazidano stavbno zemljišče, pa je po njegovi presoji neutemeljen. Obveznost plačila tega prispevka izhaja iz 9. člena Odloka o NUSZ, po katerem se za površino poslovnega prostora šteje tudi tlorisna površina zemljišča namenjena poslovnim dejavnostim in 60. člena ZSZ/84, ki opredeljuje plačilo NUSZ od poslovnih površin, ki niso poslovni prostor. Sklicuje se na sodbo I U 428/2020, iz katere izhaja, da gradbeno inženirski objekti, med njimi pa so tudi prometne površine zunaj vozišča oziroma parkirišča, ustrezajo opredelitvi zazidanega stavbnega zemljišča iz prve alineje 218.b člena ZGO-1. 4. Tožnik se z izpodbijanim delom obeh odločitev ne strinja. V tožbi uveljavlja, da v nobeni od odločb niso navedeni razlogi, po katerih naj bi navedena površina predstavljala poslovne površine stavbe in da toženka v nobeni odločbi tudi ni ugotovila, da naj bi površina 576 m2 nepremičnine predstavljala gradbeno inženirski objekt skladno z določili ZGO-1. Zato je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Vztraja, da se na površini parc. št. ... k.o. ... ne nahajajo nepokrite poslovne površine, od katerih naj bi bilo dopustno odmeriti NUSZ za zazidano stavbo zemljišče. Trdi, da je stališče toženke, da 576 m2 predstavlja površine poslovnega prostora stavbe ID znak ... v nasprotju z drugim odstavkom 218. člena ZGO-1. Na nepremičnini se namreč nahaja zgolj stavba ... k.o. ..., površina zemljišča pod stavbo pa je 162 m2. Glede na to bi bila lahko površina zazidanega stavbnega zemljišča največ 243 m2, v ostalem delu pa gre kvečjemu za nezazidano stavbno zemljišče. Toženka je tudi napačno razlagala Odlok o NUSZ, pri čemer je razlaga, ki bi omogočala širšo obdavčitev, kot jo določa ZGO-1, v vsakem primeru nezakonita in neustavna.

5. Površine nepremičnine parc. št. ... k.o. ... glede na vsebino tega pojma, kot jo določa 2. člen ZGO-1, niso gradbeni inženirski ali druge vrste objekt. Da naj bi šlo za zazidana stavbna zemljišča ne izhaja niti iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ali Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, veljavnih v času veljavnosti ZGO-1, ki kot gradbeno inženirske objekte razvrščata in klasificirata le tiste asfaltne površine, ki so povezane s tlemi, tj. temeljene ali s pomočjo gradbenih del povezane s tlemi in jih ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo, ki so narejene iz gradbenih proizvodov in namenjene zadovoljevanju človekovih potreb ter niso namenjene prebivanju ali opravljanju dejavnosti v stavbah. Predlaga, da sodišče se tožbi ugodi in odločbi v izpodbijanem delu odpravi. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane in drugostopenjske odločbe. Navaja, da v obravnavani zadevi dejansko stanje predmetne površine ni bilo sporno, saj sta jo občina in tožnik medsebojno uskladila. Tožnik je te površine označil v elektronskem sporočilu z dne 17. 6. 2019, občina pa je ugotovila, da skupaj merijo 576 m2, s čimer se je strinjal. Sporno je le, ali se od teh površin lahko odmeri NUSZ za zazidano stavbno zemljišče, pri čemer odmera temelji na 4. alineji drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ in 60. členu ZSZ/84. Ne držijo pa navedbe tožnika, da parkirne površine v smislu ZGO-1 niso gardbeno inženirski objekt. Predlaga zavrnitev tožbe.

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ta zakon razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena tega zakona (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji - ZSZ/84), občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej je treba ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitve ZUreP-2 ter GZ), glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe (tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 in citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter občinske odloke, izdane na navedeni pravni podlagi.

10. ZSZ/84 določa, da se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena). Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom ( četrti odstavek 60. člena). Občinska skupščina lahko določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno (peti odstavek 60. člena).

11. Po ustaljeni sodni praksi naslovnega sodišča1 je določba 60. člena ZSZ/84 veljavna pravna podlaga, po kateri smejo občine določiti, da se NUSZ za zazidano stavbno zemljišče plačuje tudi od površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti. Sodišče v obravnavani zadevi sledi tej sodni praksi in sodi, da je Občina Kranj smela določiti, da se za površino poslovnega prostora po Odloku o NUSZ šteje tudi tlorisna površina zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. Določila je še, da se med take površine štejejo: nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno uporabljene manipulativne površine in druge. Poslovne površine po tem odloku so tudi odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, in se točkujejo po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to določa šesti člen tega odloka (četrta alineja drugega odstavka 9. člena odloka). Po presoji sodišča na zakonitost odloka ne more vplivati to, kar zatrjuje tožnik, tj., da se uvodni del Odloka o NUSZ sklicuje na ZGO-1 ne pa tudi na 60. člen ZSZ. Pomembno je namreč, da občine pri sprejemu predpisa oziroma njegovi vsebini upoštevajo zakonsko pooblastilo, kar je bilo v obravnavani zadevi spoštovano. Sklicevanje, da je ta predpis sprejet na podlagi pooblastila iz drugega predpisa, ki tam ni dano, na zakonitost ne more vplivati.

12. Toženka je za zunanje poslovne površine k objektu ID znak ... oziroma za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti, upoštevala 576 m2 parc. št. ... k.o. ..., ki sicer meri 3.985 m2. V prvostopenjskih odločbah ugotavlja, da gre za parkirišča in manipulativne površine k temu objektu. Površino zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti tožnika, je ugotovila na podlagi listinske dokumentacije, katero ji je poslala Mestna občina Kranj na podlagi pozivov z dne 17. 10. 2019 (leto 2019) in z dne 26. 11. 2018 (leto 2015), naj podrobneje pojasni, po katerih merilih je del zemljišča parc. št. ... k.o. ... uvrstila med zazidano stavbno zemljišče. Občina Medvode v tej dokumentaciji opiše in z listinami izkaže, da je površine parkirišč in odprtih skladišč prvotno ugotavljala na podlagi terenskega ogleda, po odpravi prvostopenjske odločbe o odmeri NUSZ za leto 2015 pa se je s tožnikom srečala na usklajevalnem sestanku. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da ji tožnik posreduje podatke o poslovnih površinah. Iz upravnega spisa izhaja, da ji je te podatke posredoval z elektronskim sporočilom z dne 17. 6. 2019. Iz priloge k temu sporočilu izhaja, da je sam označil dele te nepremičnine, ki jih uporablja kot poslovne površine, tj. kot parkirišča in manipulativne površine. Občina Kranj je njegov predlog sprejela in izračunala, da gre za površine v skupni izmeri 576 m2.2 Tožnik se je v dopisu z dne 3. 2. 2020 s tako izračunano površino parkirišč in manipulativnih površin strinjal, vztrajal pa je, da za odmero NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ne obstoji pravna podlaga.

13. Glede na to sodišče zavrača tožbeno trditev, da toženka ni ugotovila, da so predmet odmere NUSZ za zazidano stavbno zemljišče odprte poslovne površine, saj se je oprla na dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bilo za tožnika nesporno, da površina 576 m2 nepremičnine ... k.o. ... predstavlja parkirišča in manipulativne površine. V tožbi je sicer zatrjeval, da gre zgolj za asfaltirane površine oziroma "ureditev zunanjih površin", vendar je na naroku za glavno obravnavo na vprašanje sodišča pojasnil, da ni sporno, da se ta površina uporablja kot parkirišče in manipulativne površine, prereka pa ugotovitve toženke, da so te površine funkcionalno povezane s poslovnim prostorom v stavbi ... k.o. ..., s katerim nimajo nobene povezave.

14. Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da to, ali je sporna površina funkcionalno povezana s stavbo ... k.o. ..., glede na peti odstavek 60. člena ZSZ/84 in 4. alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ ni bistveno, ampak je bistveno, ali gre za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti. Izpodbijani odločitvi pa ne temeljita na tem, da naj bi šlo za poslovne prostore, ki so funkcionalno povezani s poslovnimi prostori v stavbi ... k.o. ... ampak na tem, da gre za površino zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. Tožnik je na naroku sicer trdil, da ne ve, kdo uporablja parkirišče, čemur pa sodišče glede na to, da je občina Medvode sledila njegovim podatkom o tem, katero površino parc. št. ... k.o. ... uporablja za poslovne namene, ne more slediti.

15. Tožnik tudi neutemeljeno uveljavlja, da iz ZGO-1 izhaja drugače. Drugi odstavek 218. člena ZGO-1 določa, da se za zazidana stavbna zemljišča po tem členu z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Navedena določba ZGO-1 in 60. člen ZSZ/84 se po presoji sodišča ne izključujeta, saj ZGO-1 pojasnjuje, kaj so zazidana in kaj nezazidana stavbna zemljišča, 60. člen ZSZ/84 pa opredeljuje zemljišča, ki služijo poslovnemu namenu, tj. poslovne površine, pri čemer določa, da se NUSZ za zazidano stavbno zemljišče plača od poslovnih površin. Zemljišče, ki je namenjeno poslovni dejavnosti, se tako lahko nahaja na gradbeni parceli, lahko pa je manjše ali večje.

16. Sodišče ugotavlja, da prvostopenjski organ organ res ni izrecno pojasnil, da se parkirišče na zemljišču parc. št. ... k.o. ... šteje za gradbeno inženirski objekt, ki se nahaja na nepremičnini poleg objekta št. ... k.o. ...3 To je opustil, ker je štel, da je podlaga za odmero NUSZ za zazidano stavbno zemljišče že 60. člen ZSZ/84 in na njegovi podlagi izdan Odlok o NUSZ oziroma njegov 9. člen. Je pa to, da gre za zunanje asfaltirane površine, ki so gradbeni inženirski objekt, kar ustreza definiciji zazidanega stavbnega zemljišča po ZGO-1, pojasnil drugostopenjski organ. Pri tem se je skliceval še na sodbo sodišča I U 428/2020, za katero je tožnik v tožbi neutemeljeno zatrjeval, da ni bila objavljena in se zato o njenem obstoju ni mogel prepričati. Na naroku se je nato strinjal s sodiščem, da je sodba objavljena in dostopna na svetovnem spletu.

17. Ne drži niti trditev tožnika, da parkirišče ni (gradbeno inženirski) objekt, češ da asfaltne površine niso temeljene ali s pomočjo gradbenih del povezane s tlemi in jih je mogoče odstraniti brez škode za njihovo bistvo in naj bi šlo zgolj za negrajene površine, tj. zunanjo ureditev zemljišča ob stavbi, ki ne služi zadovoljevanju nobenih človekovih potreb ter interesov. Že iz točke 1.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 izhaja, da je bistvo gradbenega inženirskega objekta, da je narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, po točki 1.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa je bistveno še, da je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. Parkirišče, kot tudi vsaka druga asfaltirana površina, je narejena iz gradbenih proizvodov, parkiranje pa je brez dvoma namenjeno zadovoljevanju človekovih potreb. Enako velja za odlaganje in hranjenjenje stvari na zunanjih utrjenih površinah (skladiščenje). Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je veljala v času ZGO-1 in na katero se sklicuje tožnik, je pod tč. 11 priloge 2 parkirišča brez dvoma uvrščala med (gradbeno inženirske) objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Pojem samostojna (parkirišča) je uporabljen zato, ker so parkirišča grajena skupaj z objektom predmet gradbenega dovoljenja, ki je izdano za objekt. 18. Tudi v času izdaje izpodbijanih odločb veljavni Gradbeni zakon je v 5. točki prvega odstavka 3. člena določal, da je gradbeni inženirski objekt tisti objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti. Po 25. točki tega člena GZ pa je objekt stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. Uredba o razvrščanju objektov, veljavna v času veljavnosti GZ, parkirišča (izven vozišča) pod št. 21122 prav tako razvršča med gradbeno inženirske objekte.

19. Niti ZGO-1 in niti GZ torej nista določala, da je gradbeno inženirski objekt zgolj tisti objekt, ki je temeljen in ga ni mogoče odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Pri tem ne more biti dvoma, da nobene asfaltirane površine ni mogoče odstraniti, ne da bi nastala škoda za njeno bistvo, torej jo v bistvenem nepoškodovano prestaviti na drugo mesto.

20. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glej I U 986/2019, I U 208/2019, I U 177/2020, I U 178/2020, I U 201/2020, I U 202/2020, I U 203/2020, I U 428/2020 in druge. 2 V to površino ni zajeta površina stavbe 911 k.o. ..., ki po navedbah tožnika stoji na parc. št. 261 k.o. ... 3 Za katerega NUSZ z izpodbijanima odločbama ni bil odmerjen.