Jedro

Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.

Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v razmerju med tožečo stranko in toženo stranko razveljavijo tri Pogodbe o asignaciji z dne 1. 8. 2013 in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 7.881,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2013 do plačila (I. in II. točka izreka). S sklepom pa je zavrglo tožbo glede tožbenega zahtevka, da se v razmerju med tožečo stranko in toženo stranko H. R. s.p., K. cesta, Kranj, razveljavi učinek plačila v skupnem znesku 7.881,20 EUR, izvedenega dne 1. 8. 2013 na podlagi treh Pogodb o asignaciji z dne 1. 8. 2013 (III. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 687,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep in sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1.odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo sodbe in sklepa z ugoditvijo vsem tožbenim zahtevkom in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev Pogodb o asignaciji in na plačilo zneska 7.881,20 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ker je nesklepčen, ker tožena stranka ni postavila zahtevka na razveljavitev učinkov Pogodb o asignaciji, pač pa zgolj na razveljavitev teh pogodb in plačilo zneska 7.881,20 EUR. S sklepom pa je zavrglo tožbo glede tožbenega zahtevka v delu, naj se razveljavi učinek plačila v skupnem znesku 7.881,20 EUR, izvedenega dne 1. 8. 2013 na podlagi treh Pogodb o asignaciji, vseh z dne 1. 8. 2013, ker je ta tožbeni zahtevek uperjen zoper H. R., ki ni stranka te pravde.

6. Pritožnica v pritožbi priznava, da je v 2. točki tožbenega predloga ob navedbi tožene stranke navedla „H. R. s.p.,“, vendar navaja, da je pri poimenovanju tožene stranke prišlo do očitne pisne pomote, ker je poleg tožbe zoper toženo stranko G. d.o.o. praktično istočasno vložila ločeno še izpodbojno tožbo tudi zoper H. R. s.p., prav tako zaradi izpodbijanja učinkov asignacij in učinkov plačil na podlagi asignacij. Svojo pritožbeno trditev o očitni pisni pomoti utemeljuje z dejstvom, da je že na začetku tožbe kot toženo stranko navedla le družbo G, d.o.o., da H. R. ni omenjen na nobenem drugem mestu v tožbi, niti v nobeni tožnikovi pripravljalni vlogi, iz primerjave 1. in 2. točke tožbenega predloga pa izhaja njuna povezanost, saj so v obeh specificirane iste asignacije z istimi točno določenimi datumi in istimi specificiranimi zneski. Meni, da bi sodišče moralo tožečo stranko pozvati k dopolnitvi tožbe ali pa v okviru materialnega procesnega vodstva s tožečo stranko razčistiti zgoraj izpostavljeno nekosistentnost tožbe.

7. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko „G. d.o.o.“, tožbeno trditveno podlago in 2. točko tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki skladno s 108. členom ZPP, naj tožbo dopolni zaradi razjasnitve vloge tožene stranke, navedene v 2. točki tožbenega predloga. Že ob odzivu tožeče stranke po takem postopanju prvostopenjskega sodišča bi se torej lahko ugotovilo, da gre zgolj za očitno pisno napako tožnika, ki jo tožeča stranka (pa tudi ne tožena stranka, ker se glede vsebine tožbenega zahtevka v zvezi z označbo tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga sploh ni izrecno izjavila), ni zaznala, jo je pa kot tako pojasnila šele v pritožbi. Ker prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno s 108. členom ZPP, tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja glede tožbenega zahtevka iz 2. točke tožbenega predloga, s tem pa je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo v pritožbi izrecno in utemeljeno uveljavlja tožnica.

8. Ker pa je glede izpodbijanja pravnih dejanj tožeče stranke 1. točka tožbenega predloga neločljivo povezano z 2. in 3. točko tožbenega predloga, z upoštevanjem 2. točke tožbenega predloga tožba ni nesklepčna ob predpostavki resničnosti pravno relevantnih dejstev, ki jih v tožbi navaja tožnica, teh pa prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo in sklep v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

9. V zvezi s tožbenim zahtevkom na plačilo zneska 7.881,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi neupravičene pridobitve, ker med tožečo stranko kot asignantom in toženo stranko kot asignatarjem ni bilo kritnega razmerja (tožeča stranka ni bila dolžnik tožene stranke), pa je tožeči stranki pojasniti, da za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno. Na to kaže že določilo 1043. člena OZ, po katerem lahko asignatar, ki ni asignantov upnik in ki noče izkoristiti nakazila, lahko od njega odstopi tudi če je izjavil, da ga sprejema, vendar pa mora o tem nemudoma obvestiti asignanta. Tako se pokaže kot nerelevantna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o trditveno in dokazno nekonkretiziranih navedbah tožeče stranke o neobstoju njenega dolga do tožene stranke. Tudi če bi tožeča stranka „konkretizirala“ in dokazno podprla neobstoj kritnega razmerja med pravdnima strankama, glede na pravno naravo asignacije namreč ni mogoče zgolj iz navedenega razloga uporabiti določb OZ o neupravičeni pridobitvi. Njeni pritožbeni očitki v zvezi s tožbenim zahtevkom na tej podlagi zato niso utemeljeni.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP.