Jedro

Pravilna razlaga določb 205. člena ZKP o odreditvi, podaljšanju in trajanju pripora ter vrsti in sestavi sodišča, ki o tem odloča, pove, da se v isti zadevi zoper istega obdolženca le enkrat odredi pripor, nato pa se ga podaljšuje, pa čeprav bi vmes prišlo tudi do začasne odprave.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obd. F.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obd. F.P. je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju uvedel preiskavo zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ in s sklepom z dne... odredil pripor za 30 dni iz vseh treh pripornih razlogov iz 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Čas pripora je začel teči... istega leta ob 13.55 uri, dneva, ko izteče ta čas, pa sklep ni izrečno navedel. Senat istega sodišča je ugodil predlogu zagovornika in odredil pripor le zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki 2. odstavka 201. člena ZKP. S sklepoma, navedenima v uvodu te sodbe, je bil obdolžencu podaljšan pripor iz istih razlogov za en mesec, do vključno.....

Zagovornik obdolženca je zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh razlogov po 1. odstavku 420. člena ZKP, določno pa uveljavlja le kršitev 1. odstavka 205. člena ZKP, ki naj bi bila storjena s tem, da je čas 30 dni, za katerega je bil pripor odrejen, pretekel... ob 13.55 uri, z izpodbijanim sklepom pa je bil pripor podaljšan šele ... torej potem, ko je čas za pripor iz prvega sklepa že potekel. Predlaga, da se izpodbijana sklepa spremeni tako, da se pripor zoper obdolženca odpravi ali pa da se ju razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Vrhovni državni tožilec je mnenja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zatrjevana kršitev 1. odstavka 205. člena ZKP, ki določa, da preiskovalni sodnik lahko odredi pripor največ za en mesec, ni podana. Za kršitev te določbe bi šlo, če bi preiskovalni sodnik izdal sklep, s katerim bi odredil pripor (ali ga podaljšal, če bi ga najprej odredil za krajši čas) za več kot en mesec. Izpodbijani sklep pa je na prvi stopnji izdal senat na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP, ne pa preiskovalni sodnik po 1. odstavku istega člena. Ker je sklep izdal pristojni senat in v okviru zakonskega roka iz 2. odstavka 205. člena ZKP, sklep o podaljšanju pripora ni nezakonit (ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 201. člena ZKP).

Zahteva ima sicer prav, da je senat v izpodbijanem sklepu nepravilno ugotovil, da podaljšanje pripora za en mesec poteče... ob 13.55 uri. Očitno je senat to napako zagrešil zato, ker sklep o odreditvi pripora ni posebej določil, katerega dne izteče 30-dnevni čas, za katerega je bil pripor odrejen. Čas pripora je bil namreč določen z dnevi in je bilo treba s štetjem 30 dni ugotoviti dan, ko je ta čas iztekel, to pa je bil... ob 13.55 uri. Če bi bil čas pripora določen z enim mesecem, bi se ta iztekel z dnem (in ob uri), ki se po svoji številki ujema z dnem (in uro), ko je začel teči, torej... ob 13.55 uri, ne glede na to, ali je imel mesec 31, 30 ali celo manj dni. Preiskovalni sodnik lahko določi pripor v dnevih, vendar pa ne tako, da bi s tem obšel smisel določbe 1. odstavka 205. člena ZKP, da sme pripor po njegovi odločbi trajati največ en mesec, na primer tako, da bi 1. februarja odredil pripor za 30 dni. Vendar pa napaka v sklepu senata o podaljšanju pripora ne pomeni kršitve 2. odstavka 205. člena ZKP, ki ga tudi sicer zahteva izrečno ne zatrjuje, saj ga je, kot je bilo že povedano, izdalo sodišče v pravilni sestavi in za čas, ki je v okviru zakonite dobe dveh mesecev za podaljšanje pripora iz 2. odstavka 205. člena ZKP.

Zahteva nima prav, da bi bilo treba zato, ker je bil obdolženec po... po 13.55 uri, ko je iztekel čas, za katerega je bil pripor odrejen, še zadržan v priporu za en dan brez odločbe sodišča, ponovno odrediti pripor. Če bi obveljalo tako stališče, bi lahko privedlo do hudih zlorab: zunaj pogojev iz 5. odstavka 202. člena ZKP le preiskovalni sodnik lahko odredi pripor in v skladu s stališčem v zahtevi, bi lahko preiskovalni sodnik za en dan (ali celo manj) "prekinil" pripor, nato pa ga v isti zadevi zoper istega obdolženca zopet odredil, tako najbrž v nedogled. Pravilna razlaga določb 205. člena ZKP o odreditvi, podaljšanju in trajanju pripora ter vrsti in sestavi sodišča, ki o tem odloča, pove, da se v isti zadevi zoper istega obdolženca le enkrat odredi pripor, nato pa se ga podaljšuje, pa čeprav bi vmes prišlo tudi do začasne odprave (zaradi poteka določenega časa za pripor ali iz drugih razlogov, na primer nespoštovanja obljube po 3. odstavku 195. člena ali po 1. odstavku 198. člena ZKP ali zaradi razširitve preiskave vsled novih kaznivih dejanj itd.).

Drugo vprašanje je, da bi moral biti obdolženec ob pravilni ugotovitvi, kdaj je iztekel čas, za katerega je bil odrejen pripor, izpuščen iz pripora, pa se to ni zgodilo, vendar pa to vprašanje samo po sebi ne vpliva na zakonitost izpodbijanih sklepov, zato je vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.