Jedro

V skladu z določbami ZPP morajo stranke, njihovi zastopniki in pooblaščenci pošteno uporabljati procesne pravila, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. To velja tudi za določbe o pooblaščencih in za določbe o pravici do izjave oziroma zasliševanja, hkrati pa veljajo te določbe smiselno tudi za disciplinski postopek in druge postopke pri delodajalcih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke z dne 10.12.1999 in z dne 6.4.2000 (pravilno 4.2.2000), s katerima je bil tožniku dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve za dobo štirih mesecev. Pri tem je ugotovilo, da disciplinski postopek pri toženi stranki ni bil bistveno kršen, ker je bila prvostopna disciplinska obravnava dne 17.11.1999, ne glede na tožnikov predlog za preložitev, opravljena v odsotnosti odvetnika K.G., ki dotlej toženi stranki ni posredoval pooblastila za zastopanje tožnika, in ne glede na to, da drugostopna disciplinska komisija ni upoštevala predloga za preložitev obravnave in je dne 4.2.2000 obravnavo izvedlo v odsotnosti tožnika in njegovega pooblaščenca.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da tožena stranka ni zagrešila takšnih kršitev disciplinskega postopka, zaradi katerih bi bili sporni disciplinski odločbi nezakoniti. V pritožbi zahtevano vsebinsko presojo spornih disciplinskih odločb pa je sodišče druge stopnje odklonilo, ker tožnik takšne presoje pred sodiščem prve stopnje ni zahteval in ni izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vztraja, da je bila tožniku v disciplinskem postopku kršena pravica do obrambe in do pravne pomoči. Hkrati je sodišče druge stopnje nezakonito odklonilo vsebinski preizkus zakonitosti spornih disciplinskih odločb, saj je tožnik s pritožbeno navedbo, da očitano ravnanje ne predstavlja disciplinske kršitve iz 8. točke 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90 - 56/02), uveljavljal zgolj pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bi na to navedbo sodišče druge stopnje moralo odgovoriti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno pred nižjimi sodišči, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Pritožbena navedba, da tožnik očitane disciplinske kršitve iz 8. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO ni storil, ker ni nikoli odklonil izpolnitve delovnih obveznosti, predstavlja navedbo o dejstvih, ki jo je sodišče druge stopnje utemeljeno presojalo v smislu določb 1. odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, oziroma ob izpolnitvi pogojev iz 286. člena ZPP do konca glavne obravnave. Ob ugotovitvi, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje dejanskega stanu očitane disciplinske kršitve ni izpodbijal in zato ni navedel opravičljivih razlogov, je sodišče druge stopnje v skladu z navedeno določbo ZPP utemeljeno odklonilo presojo pritožbenih navedb, da tožnik v disciplinskem postopku očitanih ravnanj ni storil. Zato revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Kar se tiče materialnopravnega preizkusa uporabe določb 8. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO v ožjem smislu, ki je dovoljen na vseh stopnjah sojenja, revizijsko sodišče soglaša, da predstavlja neupoštevanje ukaza pomočnika komandirja in neopravljanje nalog, ki jih je tožniku, kot policistu, odredil pomočnik komandirja, odklonitev del, za katera je delavec sklenil delovno razmerje, brez opravičenih razlogov, kot to hujšo kršitev opredeljuje navedena zakonska določba. Tako tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava v tej zvezi ni utemeljen.

Glede kršitve pravice do obrambe in pravne pomoči v postopku pri delodajalcu, ki se v sodnem postopku preizkuša v okviru kontrole uporabe materialnega prava, revizijsko sodišče soglaša, da v disciplinskem postopku pri toženi stranki ni bila podana v takšni obliki, da bi bili zaradi tega sporni disciplinski odločbi nezakoniti. Pravilno poudarja sodišče druge stopnje, da se glede na določbe 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) tudi v disciplinskem postopku, glede pooblaščencev in zastopanja, upoštevaje določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98), smiselno uporabljajo določbe ZPP.

Po ugotovitvah nižjih sodišč je bil tožnik pravočasno vabljen na disciplinsko obravnavo, da bi si lahko zagotovil ustrezno pravno pomoč. V skladu z 98. členom ZPP mora pooblaščenec predložiti pismeno (1. odstavek 97. člena ZPP) pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Ker kljub takšni določbi odvetnik G. toženi stranki ni predložil tožnikovega pooblastila skupaj z obvestilom z dne 9.11.1999 in zaprosilom za preložitev razpisane disciplinske obravnave, niti tega ni storil v nadaljnjih treh dneh, kot je sam napovedal, tožena stranka njegove vloge za preložitev obravnave utemeljeno ni upoštevala. Hkrati tožena stranka ni bila dolžna upoštevati tožnikovega predloga za preložitev disciplinske obravnave zaradi zagotovitve prisotnosti njegovega pooblaščenca, ustno podanega na sami obravnavi dne 17.11.1999. V skladu z določbami 9. člena ZPP morajo stranke, njihovi zakoniti zastopnik in pooblaščenci pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po tem zakonu, v skladu z določbami 1. odstavka 11. člena ZPP pa si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. To velja tudi za določbe o pooblaščencih in za določbe o pravici do izjave oziroma zaslišanja, hkrati pa veljajo te določbe smiselno tudi za disciplinski postopek in druge postopke pri delodajalcu. Če se je tožnik na disciplinski obravnavi odpovedal pravici do zaslišanja, to ni bila ovira za izvedbo in zaključek disciplinske obravnave, saj ob smiselni uporabi 262. člena ZPP zoper stranko v zvezi z zaslišanjem niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, tudi izbira odklonitve zaslišanja pa je lahko legitimna oblika obrambe v disciplinskem postopku v smislu določb 2. odstavka 63. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90).

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.