Jedro

Če so posledice poškodb zaradi oškodovančevega zdravstvenega stanja (degenerativno stanje kolenskega sklepa) intenzivnejše, kot bi bile, če ne bi imel siceršnjih zdravstvenih težav, je treba ugotoviti, kakšno bi bilo oškodovančevo stanje, če ne bi bilo škodnega dogodka.

Morebitna večja občutljivost oškodovanca, ki se (še) ni manifestirala v telesnih bolečinah ali zmanjšanju življenjske aktivnosti je namreč s stališča vzročne zveze irelevantna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, s katerim sta zahtevali od toženih strank plačilo zneska 286.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo in povrnitev pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se pritožujeta tožnika in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. V obrazložitvi pritožbe tožnika navajata, da iztožujeta od toženih strank plačilo investicij, ki sta jih vložila v nepremičnine vl. št. 249 k.o. R., kar je kondikcijski zahtevek, pri katerem za premik premoženja od ene osebe na drugo ni opravičenega pravnega temelja ali pa je ta naknadno odpadel. Mnenje ali stališče sodišča, da je nastopilo zastaranje zahtevka, ki je pričelo po mnenju sodišča teči že avgusta 1985, je pravno zmotno. Tožeči stranki in pokojna P.P. sta razvezali pogodbo o dosmrtnem preživljanju dne 20.5.1988 in šele takrat je prenehala poslovna kavza iz obravnavanega pogodbenega razmerja in je nastopilo prikrajšanje za tožeči stranki. Tudi zastaranje prej ni moglo začeti teči, ker sta bili pogodbeni stranki v pogodbenem razmerju vse do 20.5.1988, ko sta pogodbo sporazumno razvezali. Od razveze pogodbe pa do vložitve tožbe dne 24.7.1991 pa ni nastopilo zastaranje tožbenega zahtevka.

V odgovoru na pritožbo tožnika prerekata vse navedbe pritožbe in navajata, da pogodba o dosmrtnem preživljanju med tožnikoma in pok.

materjo toženih strank ni bila overjena kot to zahteva 4. točka 117. čl. Zakona o dedovanju. Glede na to navedena pogodba sploh ni bila sklenjena in sporazum o prenehanju pogodbe nima pravne veljave. Za presojo je pomembno, kdaj se je pogodba dejansko prenehala izvrševati. Zato tožeči stranki predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato še ni mogoče zanesljivo odločiti o tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo tudi sporazum o razvezi izročilne pogodbe z dne 22.8.1984 kot prilogo B 1, vendar do tega sporazuma ni zavzelo nobenega stališča. V točki 2. je namreč govora o tem, da se z razvezo pogodbe ne prejudicirajo eventualne pravice prevzemnikov zahtevati povračilo vlaganj, kolikor so ta bila opravljena s strani prevzemnikov, kar bi kazalo na to, da gre za pripoznavo dolga. V zvezi s tem pa je vprašljivo, ali je ugovor zastaranja utemeljen.

Glede na to je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (čl. 370 Zakona o pravdnem postopku). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presodi omenjeni sporazum s posebnim ozirom na 2. točko, pri čemer naj po potrebni o tem znova zasliši pravdne stranke, nato pa o stvari ponovno odloči oziroma postopek nadaljuje glede na ugotovitve, do katerih bo prišlo.