Jedro

Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana odločitev v stroškovnem delu (točka II. izreka) spremeni tako, da se glasi: „Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka na prvi stopnji.“

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe 127,00 EUR stroškov v postopku s pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka s fasade objekta z ident. št. 000, k. o. X, na naslovu Y, odstraniti tablo z napisom gostilne ter napis imena gostilne, narisan na fasadi, ter odstraniti vse posledice posega v zvezi s tem napisom in se v bodoče vzdržati takšnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke. Zavrnjen je bil tudi tožbeni zahtevek na odstranitev senčnika, ki je nameščen na prej navedenem objektu, vključno z odstranitvijo vseh posledic posega, ter za prepoved bodočih tovrstnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče ni dovolilo spremembe tožbe, ki se je nanašala na izročitev v posest prostora z ident. št. 013, k. o. X, v izmeri 7,2 m2, ki v naravi predstavlja kurilnico v stavbi na naslovu Y, vključno z izročitvijo vseh ključev, ki so potrebni za vstop v navedeni prostor. Toženi stranki je bilo naloženo povračilo 1.040,84 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija odločitev v delu, ki se nanaša na dovolitev spremembe tožbe ter glede stroškov postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da dovoli spremembo tožbe, ki se glasi na izročitev v posest kurilnice z ident. št. 013, k. o. x, v izmeri 7,2 m2, vključno z izročitvijo vseh ključev, potrebnih za vstop v navedeni prostor, ter toženi stranki naloži v plačilo pritožbene stroške. Podredno predlaga vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter povračilo pritožbenih stroškov. Izpostavlja, da tožena stranka odklanja izročitev ključev kurilnice, čeprav je odločitev o izročitvi v posest prostora z ident. št. 010, k. o. X ki v naravi predstavlja kurilnico v stavbi na naslovu Y, postala pravnomočna. Tožena stranka kot razlog odklonitve navaja dejstvo, da ima kurilnica ident. št. 13 in ne 10. Ker ni pripravljen izpolniti zahtevka in izročiti pravih ključev kurilnice, ki je sicer skupni prostor etažnih lastnikov, je treba tožbeni zahtevek ustrezno spremeniti, saj bo le tako lahko prišlo do končne ureditve razmerij glede kurilnice. Opozarja na nepravilnost in nezakonitost odločitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev glede spremembe tožbe argumentiralo s tem, da bi tožeča stranka lahko podala spremembo tožbe že po prejemu odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 218/2013 z dne 13. 11. 2013. Razlogovanje sodišča, da bi bila lahko spremenjena tožba podana že prej, je v nasprotju z materialnim pravom, ki daje pravico spremeniti tožbo vse do konca glavne obravnave. Poudarja, da je za nastalo situacijo izvedela šele v dopisu tožene stranke z dne 13. 1. 2014 oziroma na naroku, ko je tožena stranka podala zavrnitev dogovora. Spremenjeni zahtevek temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek; takšna sprememba tudi ni v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj sodišču prve stopnje za razrešitev spremenjenega zahtevka ne bi bilo treba ugotavljati popolnoma drugih dejstev. Sklicevanje sodišča na načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic je povsem neobrazloženo. Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, zakaj predlagana sprememba tožbe ni smotrna, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1), saj izpodbijana sodba in sklep ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožuje se tudi glede stroškov postopka, ker ji skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (2) niso bili priznani stroški za zastopanje dodatne stranke v pritožbenem postopku, medtem ko ji je bil za zastopanje dodatne stranke v postopku na prvi stopnji priznan prenizek znesek.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper odločitev o stroških postopka in uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in odloči, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Navaja, da je tožeča stranka uspela glede zahtevkov na izročitev kurilnice, vodnega zajetja in male komunalne naprave v posest, pri čemer pa je izrek o izročitvi kurilnice v posest neizvršljiv. Zavrnjen pa je bil tožbeni zahtevek glede ugotovitve lastništva opreme v kurilnici ter odstranitve table in senčnika. Poudarja, da je vprašanje lastništva opreme v kurilnici razlog za začetek spora in tudi bistvo te pravde. Vrednost opreme v kurilnici znaša približno 12.000,00 EUR, vrednost male komunalne naprave pa ne presega 1.000,00 EUR. Ker je tožeča stranka uspela le deloma, bi moralo prvostopenjsko sodišče, ob pravilni uporabi določb ZPP, odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

4. Pravdni stranki sta vložili odgovora na pritožbi, v katerih pritrjujeta argumentaciji, ugotovitvam in pravnim naziranjem sodišča prve stopnje, ki so jima v prid. 5. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke

6. Po določbi 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba pa ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.

7. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne dovoli spremembe tožbe, je pravilna, čeprav iz drugih razlogov, kot jih je v svoji obrazložitvi navedlo prvostopenjsko sodišče. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči strani izročiti v posest prostor, ki v naravi predstavlja kurilnico v stavbi na naslovu Y in ji izročiti ključe, ki so potrebni za vstop v navedeni prostor, je pravnomočna, saj jo je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo s sodbo in sklepom z dne 13. 11. 2013. S spremembo tožbe, ki jo je tožeča stranka podala na naroku 29. 1. 2014, pa uveljavlja povsem identičen tožbeni zahtevek, spremenjena je le zadnja cifra v identifikacijski številki. Tožeča stranka s spremenjeno tožbo takó zahteva izročitev kurilnice z ident. št. 13, medtem ko je ident. št. kurilnice v že pravnomočno razsojenem delu 010. V zvezi z objektivnimi mejami pravnomočnosti se zastavlja vprašanje identitete tožbenega zahtevka. Ker mora sodišče dejstvo razsojene stvari (res iudicata) upoštevati po uradni dolžnosti, se postavlja vprašanje, ali tožeča stranka ne uveljavlja identičnega zahtevka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena. V danem primeru takó ne gre za spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, ampak le za popravo posameznih navedb, zaradi česar pa bistvo tožbenega zahtevka ni spremenjeno od tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

8. Pritožba pravilno opozarja na napačno uporabo tarifne številke 1200 ZOdvT, saj sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo priglašenih stroškov za zastopanje dodatne stranke. Vendar pa navedena kršitev ni vplivala na pravilnost odločitve o povračilu stroškov, saj utemeljena pritožba tožene stranke narekuje odločitev, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep in sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi tožene stranke

10. Pritožba tožene stranke pravilno izpostavlja, da tožeča stranka ni uspela s tožbenimi zahtevki za ugotovitev lastništva opreme v kurilnici ter odstranitev table in senčnika, prav tako pa tudi ne glede izročitve dokumentacije, navodil za uporabo ter dovoljenj v zvezi z vodnim zajetjem. V ponovljenem postopku je bila tožeča stranka povsem neuspešna, saj je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevka na odstranitev table in senčnika; neuspešna pa je bila tudi z uveljavljanjem spremenjene tožbe. Takšen uspeh pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 154. člena ZPP narekuje odločitev, za katero se zavzema pritožba tožene stranke. Drugi odstavek 154. člena ZPP kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje „upoštevanje vseh okoliščin primera“. To merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična (3). Uspeh tožeče stranke v postopku je približno polovičen, temu ustrezna pa je odločitev, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka na prvi stopnji.

11. Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna, skladno z določbo 154. člena ZPP v zvezi s 165. in 166. členom istega zakona, povrniti stroške pritožbenega postopka. Na podlagi priglašenih stroškovnih postavk v pritožbi (list. št. 161) so bili toženi stranki priznani pritožbeni stroški v skupnem znesku 127,00 EUR (t.j. 50,00 EUR nagrade za pritožbeni postopek po tarifni številki 3220 ZOdvT, 22 % DDV ter stroški sodnih taks v višini 66,00 EUR). Materialni stroški ji niso bili priznani, ker jih ni ustrezno specificirala. Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede teka zamudnih obresti pa tudi na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006. (1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2) Ur. l. RS, št. 67/2008 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZOdvT

(3) Primerjaj Betetto, N. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba