17. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Miroslava Tomca, Zgornja Polskava, na seji 17. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 29/21 in 95/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vlagatelj navaja, da vlaga vlogo za ustavno presojo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 29/21 – v nadaljevanju ZDVEDZ-B) in vlogo za ustavno presojo "ne obveščanja dotičnih volivcev iz strani Državne volilne komisije pri določitvi novih volilnih enot". Zatrjuje, da mu je bila dne 6. 7. 2021 odvzeta volilna pravica glasovanja na zakonodajnem referendumu na predčasnem volišču v Slovenski Bistrici z obrazložitvijo, da po "novi zakonodaji" spada v novi volilni okraj "OVK 7005 Maribor 1" in da se mora predčasnih volitev udeležiti v Mariboru. Pojasnjuje, da je imel pred spremembo okrajev do predčasnega volišča samo pet kilometrov, sedaj pa jih ima petindvajset. Vlagatelj meni, da ima nekaj tisoč volivcev enako težavo – da niso seznanjeni s tem, da bi morali predčasno glasovati na novem volišču. Sprašuje se, ali je zato zakonodajni referendum 11. 7. 2021 legitimen. Prav tako se sprašuje, kako bodo potekale prihodnje volitve in kje bodo volili občani Slovenske Bistrice, ali bodo volili kandidate, ki imajo "bazo" v Mariboru in ne v Slovenski Bistrici, ali je "zadaj" referendum o priključitvi njihovih krajev k sosednjim občinam, ki spadajo pod volilni okraj Maribor, in ali je z odločitvijo poslancev o novih volilnih okrajih vse "pokrito" tudi v Ustavi. Meni, da bodo volivci iz Slovenske Bistrice in ostali volivci goljufani poštenih volitev sedaj ter v prihodnje. Predlaga prednostno obravnavo vloge.

2.Vloga in njene navedbe so oblikovane tako nejasno, da je težko ugotoviti, kateri postopek je vlagatelj skušal začeti glede na pristojnosti Ustavnega sodišča iz 160. člena Ustave. Ker je predlagal ustavno presojo predzadnje spremembe Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (v nadaljevanju ZDVEDZ), tj. ZDVEDZ-B, je Ustavno sodišče štelo, da je vložil pobudo, s katero je želel sprožiti postopek za presojo ustavnosti ZDVEDZ.

3.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

4.Pobuda mora vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek.[1] Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

5.Pobuda ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik zatrjeval protiustavnost zakonske ureditve v ZDVEDZ. Pobudnik ne navede, katere določbe ZDVEDZ so v neskladju z Ustavo, s katero človekovo pravico ali drugim ustavnim institutom so v neskladju ter razloge za takšno neskladje. Pobuda vsebuje zgolj splošne navedbe o tem, kako sprememba volilne zakonodaje vpliva na oddajo glasu na predčasnem glasovanju (glasovanje na voliščih v drugih krajih kot v preteklosti), in pavšalna ugibanja o tem, kako bo to vplivalo na sedanje in prihodnje volitve oziroma ali bodo sedanje in prihodnje volitve zaradi spremembe zakonodaje poštene.

6.Če je pobudnik z vlogo morebiti želel uveljavljati kršitve v konkretnem referendumskem postopku,[3] Ustavno sodišče pojasnjuje, da bi bilo treba vlogo prav tako zavreči, ker niso izpolnjeni procesni pogoji za njeno obravnavo. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da je zakonodajalec pristojnost referendumskega sodnika podelil Upravnemu sodišču (ko gre za nepravilnosti pri delu volilnih organov) in Vrhovnemu sodišču (zoper poročilo Državne volilne komisije o referendumskem izidu).[4] Šele po odločitvi sodišča, ob upoštevanju pogoja iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, je mogoče na Ustavno sodišče vložiti ustavno pritožbo. Pred tem vložitev ustavne pritožbe ni dovoljena.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020, št. U-I-162/17 in št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014.

[3]Referendumski postopek za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 11. 7. 2021.

[4]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[4]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-130/17, Up-732/17 z dne 28. 9. 2017 (Uradni list RS, št. 63/17, in OdlUS XXII, 11, 6. točka obrazložitve) in odločba Ustavnega sodišča št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 (Uradni list RS, št. 6/18, in OdlUS XXIII, 1, 18. točka obrazložitve).