Jedro

Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da priglašenih stroškov za posvet s stranko ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojno opravilo iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15.

Izrek

I. Pritožba toženca se zavrne, pritožbi tožnice pa delno ugodi in se stroškovni izrek sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 504,80 EUR zviša na znesek 539,70 EUR.

II. Tožnica stroške pritožbe krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi št. ... z dne 8. 1. 2016 in št. ... z dne 7. 10. 2015. Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni od 24. 9. 2015 dalje in ji priznalo pravico do dela na drugem psihično nezahtevnem delu z določenimi fizičnimi razbremenitvami v krajšem delovnem času štiri ure dnevno. Tožencu je odredilo izdajo odločbe o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila. S IV. točko izreka je tožencu naložilo, da za tožnico na račun Delovnega sodišča v Mariboru povrne 504,80 EUR stroškov postopka, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni del sodbe se pritožujeta obe stranki.

3. Toženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se dosojenih 504,80 EUR zniža na 477,85 EUR.

Sodišče je zmotno uporabilo OT, ker je priznalo 100 točk za posvet s stranko. Ne gre za samostojne stroške, temveč so že vsebovani v storitvi sestave tožbe, pripravljalne vloge ali zastopanja na naroku. Priznanja ni mogoče utemeljevati niti s sklicevanjem na obvezno razlago OT odbora A. z dne 9. 2. 2016. OT je podzakonski akt, ki ga je C. izdala na podlagi javnega pooblastila iz 9. člena ZOdv v soglasju z ministrom za pravosodje in je začel veljati po objavi v uradnem listu. ZOdv določa, da je OT obvezna za sodišča in druge državne organe in ne predpisuje, da je potrebno uporabiti obvezno razlago, ki jo sprejme OZ. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki presega okvir javnega pooblastila, zato obvezne razlage brez soglasja ministra in uradne objave sodišče niti drugi državni organi niso dolžni upoštevati. Sklicuje se na sodno prakso v zadevah I Cp 661/2016, I Cp 672/2016, I Up 996/2005 in I Ips 345/2015. Zmotno je uporabilo tudi 11. člen OT, saj ni podlage za priznanje materialnih stroškov v višini 2 % od vseh priznanih točk. Moralo bi priznati 20 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, torej skupaj 25,4 točke.

4. Tožnica se pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. Predlaga, da se priznani stroški zvišajo na 586,95 EUR in se ji povrnejo stroški pritožbe.

Neutemeljeno ji sodišče ni priznalo stroškov za dopise strank. Odvetnik je namreč dolžan stranko obveščati o vseh procesnih dejanjih in vlogah. Do povračila je upravičen, ne da bi sodišču ta obvestila posebej dokazoval. Sicer pa je sodišče v nasprotju z 286. členom ZPP ni pozvalo na predložitev relevantnih listin. Napačno je uporabilo tudi 5. odstavek 17. člena ZOdv v zvezi z OT, saj ji je priznalo le polovico povračila potnih stroškov. V primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, med tem ko se izdatki, med katerimi so tudi potni stroški, povrnejo v celoti.

5. Pritožba toženca ni utemeljena, pritožba tožnice je delno utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožnica s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari uspela, zato ji je toženec v skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) dolžan povrniti stroške postopka, ki se odmerijo v skladu z Odvetniško tarifo2 (OT).

Sodišče je tožnici priznalo 100 točk za konferenco s stranko, 300 točk za tožbo, 450 točk za dve pripravljalni vlogi, 300 točk za pristop na narok, 150 točk za pristop na naslednji narok in 240 točk za urnino, kar znaša 1540 točk3. Toženec sicer pravilno poudarja, da je neutemeljeno priznanih 100 točk za posvet s stranko in napačno odmerjeni tudi materialni stroški, vendar to na rešitev njegove pritožbe zaradi delne utemeljenosti tožničine pritožbe ne vpliva.

K pritožbi toženca

7. Tarifna številka 39 je umeščena v XXI. poglavje OT, ki ureja, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (1. točka). V preambuli Tarifne številke 39 je eksplicitno zapisano, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Torej le tedaj, ko gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah. V obravnavani zadevi ne gre za dejansko stanje iz XXI. poglavja OT in s tem niti za uporabljivost Tarifne številke 39. Gre namreč za sodno socialni spor, v zvezi s katerim so vrste storitev in število točk za posamezne storitve posebej urejene v VII. poglavju OT.4 Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo5, da priglašenih stroškov za posvet s stranko ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojno opravilo iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15. Tudi sicer je pravilno stališče toženca, da razlaga Tarifne številke 39 OT, ki jo je sprejel odbor A. dne 9. 2. 2016, glede na 19. člen Zakona o odvetništvu6 (ZOdv) brez predhodnega soglasja ministra, pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu, za sodišče ni zavezujoča. Navedeno pomeni, da je prvostopenjsko sodišče 100 točk iz naslova posveta s stranko priznalo ob nepravilni uporabi OT.

8. Enako velja za priznane materialne stroške. Sodišče prve stopnje je pri priznanju teh stroškov v višini 2 % od vseh priznanih stroškov zmotno uporabilo 11. člen OT. Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil. Te izdatke lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1 % od presežka nad 1000 točk. Če skupna vrednost storitve presega 1000 točk, kot je to v obravnavanem primeru, ko je sodišče priznalo skupaj 1540 točk, je torej mogoče priznati le 2 % od 1000 točk, torej 20 točk, in še 1 % od presežka nad 1000 točk, ne pa 2 % od vseh priznanih točk. K pritožbi tožnice

9. Tožnica sicer pravilno poudarja, da tarifna številko 39 OT ureja tudi obračun kratkih dopisov in obvestil. Vendar za te priglašene stroške ni uporabljiva iz razlogov, kot so utemeljeni v 6. točki obrazložitve tega sklepa. Sodišče prve stopnje jih tožnici utemeljeno ni priznalo, niti je ni bilo dolžno pozvati na predložitev dokazil. 10. Utemeljeno pa tožnica opozarja, da je sodišče prve stopnje, čeprav je odvetnica tožnico zastopala po brezplačni pravni pomoči, zmotno uporabilo 5. odstavek 17. člena ZOdv in ji posledično napačno priznalo povračilo potnih stroškov le v polovičnem znesku.

Odvetnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je po 5. odstavku 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, med tem ko mu je potrebno stroške, med katerimi so tudi potni stroški, povrniti v celoti.

Tožnica je torej upravičena do povračila dvojnih potnih stroškov na relaciji (B - C - B) v celoti, to je v višini 106,56 EUR, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Glede na predhodno obrazloženo je potrebno, čeprav so toženčeve pritožbene navedbe utemeljene, vendar na pritožbeno rešitev zadeve ne vplivajo, ugoditi le delno utemeljeni pritožbi tožnice in ob pravilni uporabi OT in 5. odstavka 17. člena ZOdv dosojenih 504,80 EUR zvišati na 539,73 EUR. Torej IV. točko izreka prvostopenjske sodbe v izpodbijanem delu na temelju 3. točke 365. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica stroške pritožbe krije sama.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2015. 3 Pravilen izračun je 1240 točk. 4 Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. 5 Na primer Psp 233/2017. 6 Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami.