Jedro

V postopku izdaje začasne odredbe upnik pravnega varstva ne more uspešno temeljiti na trditvi, da je (na podlagi materialnega prava) pooblaščen od sodišča, ki odloča v drugem (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnem) postopku, zahtevati, da opusti opravo določenega pravnega dejanja (v obravnavanem primeru torej izdajo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo in izvedbo samega vpisa). Takšna začasna odredba je nedopustna, ker sodišče v postopku izdaje začasne odredbe (niti v kateremkoli drugem postopku), ne more nalagati drugemu (pristojnemu) sodišču, kako naj v posameznem primeru odloči oziroma ne odloči (oziroma, kako naj postopa). Tudi, če bi bila takšna začasna odredba izdana, pa naj ne bi imela nobenega pravnega učinka.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 15. 12. 2020 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (r. št. 33) v zvezi s popravnim sklepom (r. št. 40).

II. Pritožba zoper sklep z dne 4. 2. 2021 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (r. št. 41).

III. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 15. 12. 2020 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi: "I. Drugi toženi stranki (dolžniku) se prepove razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice z ID zaznambe: ...237 pri nepremičninah: - k. o. ... stavba 900, del stavbe 11 (ID ...662), - k. o. ... stavba 900, del stavbe 26 (ID ...677), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 5 (ID ...656), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 4 (ID ...655), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 33 (ID ...684), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 34 (ID ...685), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 30 (ID ...681).

II. Za primer kršitve prepovedi iz I. točke te začasne odredbe se drugi toženi stranki (dolžniku) izreče denarna kazen v višini 500.000,00 EUR.

III. Skrbniški notarki A. A., MŠ: ..., ali morebitnemu novemu skrbniškemu notarju se prepove izvršitev naloga druge tožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, (zlasti družbe B.-X. d. o. o., ), na katerega bi oziroma je druga tožena stranka že prenesla pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice z ID zaznambe : ...237, da vloži predlog za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice z ID zaznambe: ...237 pri nepremičninah: - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 11 (ID ...662), - k. o ..., stavba 900, del stavbe 26 (ID ...677), - k. o. .., stavba 900, del stavbe 5 (ID ...656), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 4 (ID ...655), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 33 (ID ...684), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 34 (ID ...685), - k. o. ..., stavba 900, del stavbe 30 (ID ...681).

IV. Ta začasna odredba velja in učinkuje do pravnomočnega končanja tega postopka in postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 2875/2015 ter VIII Pg 1796/2020 in še tri mesece po pravnomočnem končanju vseh treh navedenih postopkov".

Odločilo je še, da se zadrži odločitev o stroških do odločitve o glavni stvari (II. točka izreka). S popravnim sklepom z dne 4. 2. 2021 pa je sodišče le popravilo očitne pisne pomote v obrazložitvi navedenega sklepa pri sklicevanju na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se nanašajo na denarno terjatev namesto pravilno na nedenarno terjatev. S sklepom z dne 4. 2. 2021 (r. št. 41) pa je ugovoroma dolžnikov (toženih strank) prvostopenjsko sodišče ugodilo in sklep o izdaji začasne odredbe z dne 12. 10. 2020 razveljavilo, predlog upnice (tožeče stranke) z dne 15. 9. 2020 s popravkom z dne 21. 9. 2020, ki je bil spremenjen dne 9. 10. 2021 pa zavrnilo (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je zadržalo do končne odločbe (II. točka izreka).

2. Zoper oba sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka in v obeh pritožbah uveljavljala pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS. V pritožbi zoper sklep z dne 15. 12. 2020 je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 1. 12. 2020. V pritožbi zoper sklep z dne 4. 2. 2021 pa je predlagala spremembo tega sklepa tako, da pritožbeno sodišče ugovor toženih strank zoper sklep o začasni odredbi zavrne.

3. V odgovorih na pritožbi je drugotožena stranka predlagala zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljenih.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je zoper prvotoženo stranko dne 21. 12. 2020 začel stečajni postopek. Prvostopenjsko sodišče je zato s sklepom VIII Pg 2429/2019 z dne 30. 3. 2021 ugotovilo, da je postopek zoper prvotoženo stranko prekinjen od 21. 12. 2020 dalje po sili zakona (4. točka prvega odstavka 201. člena ZPP). Kljub temu po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za odločitev o pritožbah tožeče stranke zoper izpodbijana sklepa. Po vsebini se namreč nobena od predlaganih začasnih odredb, o katerih je prvostopenjsko sodišče odločilo, ne nanaša na prvo toženo stranko. Ničesar ji ne nalaga ali prepoveduje.

**O pritožbi zoper sklep z dne 4. 2. 2021 (r. št. 41)**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka z izbrisno tožbo uveljavlja ničnost prodajnih pogodb, sklenjenih med prvo toženo stranko kot prodajalcem in drugo toženo stranko kot kupcem in neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist drugotožene stranke, hkratni izbris lastninske pravice prvotožene stranke na nepremičninah k. o. ..., stavba 900, del stavbe 11, 26, 5, 4, 33, 34, 30, 32, 8, 27, 31, 9, 20, 22, 19, 3, 18, 17, 16, 24, 25, 7, 6, 21, 23, 15, 14, 10, 12. Zahtevala je vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom lastninske pravice drugotožene stranke in ponovnim vpisom lastninske pravice prvotožene stranke ter ponoven vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice v korist tožeče stranke. Drugotožena stranka je na povezano družbo B.-X. d. o. o. prenesla tako upravičenje za razpolaganje z vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah k. o. ..., istega dne pa je B.-X. d. o. o. vložil tudi zemljiškoknjižne predloge za vknjižbo lastninske pravice pri navedenih nepremičninah v njeno korist v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice s hkratnimi zemljiškoknjižnimi predlogi za izbris zaznambe izbrisne tožbe.

7. V zavarovanje svoje nedenarne terjatve je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe. Z njo naj se zemljiški knjigi naloži zadržanje izdaje sklepov o zemljiškoknjižnih predlogih predlagatelja - družbe B.-X. d. o. o. do pravnomočnega končanja postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 2875/2015 in VIII Pg 2429/2019 in še tri mesece po pravnomočnem končanju obeh pravdnih postopkov. Za primer, da bi zemljiška knjiga o zemljiškoknjižnih predlogih odločila pred izdajo začasne odredbe, pa se naj zemljiški knjigi prepoveduje izvedba vpisov v zemljiško knjigo na podlagi (pravnomočnih) sklepov, izdanih v zemljiškoknjižnih postopkih Dn 166458/2020, Dn 166463/2020, Dn 166466/2020, Dn 166457/2020 in Dn 166470/2020 in sicer do pravnomočnega končanja postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 2875/2015 in VIII Pg 2429/2019 ter še za tri mesece po pravnomočnem končanju navedenih pravdnih postopkov.

8. Prvostopenjsko sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe s sklepom VIII Pg 2429/2019 z dne 12. 10. 2020 ugodilo in izdalo začasno odredbo, nato pa po ugovoru obeh toženih strank izdalo izpodbijani sklep. Iz njegovih nosilnih razlogov izhaja, da pritožnica ni predlagala prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo, pač pa sredstvo zavarovanja, ki ga zakon ne pozna (prepoved razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice) in takega sklepa ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo, zato ne predstavlja učinkovitega varstva pred ravnanji dolžnikov. Predlagana začasna odredba torej ne predstavlja primernega sredstva zavarovanja.

9. Pritožnik izpodbija stališče prvostopenjskega sodišča, da predlagana začasna odredba ne predstavlja primernega sredstva zavarovanja. Opozarja na zlorabo zemljiškoknjižnega instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na način, da aktualni zemljiškoknjižni lastnik (ena povezana družba) na novega pridobitelja (na drugo povezano družbo) prenese upravičenje do razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice, novi pridobitelj pa hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom za vknjižbo svoje lastninske pravice vloži tudi zemljiškoknjižni predlog za novo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, tožeča stranka pa z izbrisno tožbo oziroma njeno zaznambo zoper novega pridobitelja ne more časovno prehiteti nove zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Z vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu se namreč vsi poznejši vpisi, tudi zaznamba izbrisne tožbe v korist tožeče stranke, izbrišejo. Edini mogoč in učinkovit predlog za izdajo začasne odredbe je bil torej prepoved zemljiški knjigi, da izda sklepe o vloženih zemljiškoknjižnih predlogih družbe B.-X. d. o. o. in prepoved zemljiški knjigi, da v zemljiški knjigi izvede morebiti že izdane sklepe v postopkih po vloženih predlogih navedenega predlagatelja. Navaja, da je izdana začasna odredba vsaj delno učinkovita, saj do vpisov v zemljiški knjigi še ni prišlo, takšno zemljiškoknjižno stanje pa ohranja učinke publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. 10. Pritožbeno sodišče s takim pritožbenim stališčem ne soglaša. S predlagano začasno odredbo tožeča stranka terja, da zemljiškoknjižno sodišče zadrži izdajo sklepov o zemljiškoknjižnih predlogih družbe B.-X., d. o. o., za primer, če je o predlogih že odločilo, pa naj se mu prepove izvedbo vpisov v zemljiško knjigo na podlagi (pravnomočnih) sklepov.

11. Pravna teorija se je do možnosti izdaje take začasne odredbe že opredelila (mag. Miha Šipec, dr. Nina Plavšak, Marta Klampfer, dr. Tone Jerovšek, dr. Janez Čebulj, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 195 do 198). Zavzela je stališče, da v postopku izdaje začasne odredbe upnik pravnega varstva ne more uspešno temeljiti na trditvi, da je (na podlagi materialnega prava) pooblaščen od sodišča, ki odloča v drugem (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnem) postopku, zahtevati, da opusti opravo določenega pravnega dejanja (v obravnavanem primeru torej izdajo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo in izvedbo samega vpisa). Takšna začasna odredba je nedopustna, ker sodišče v postopku izdaje začasne odredbe (niti v kateremkoli drugem postopku), ne more nalagati drugemu (pristojnemu) sodišču, kako naj v posameznem primeru odloči oziroma ne odloči (oziroma, kako naj postopa). Tudi, če bi bila takšna začasna odredba izdana, pa naj ne bi imela nobenega pravnega učinka. Izdaja začasne odredbe, s katero pravdno sodišče prepove določen vpis (v obravnavanem primeru v zemljiško knjigo), namreč nima narave pravnomočne odločbe, s katero je odločeno o pogojih za vpis v zemljiško knjigo in na katero bi bilo zemljiškoknjižno sodišče pri svojem odločanju in postopanju vezano. Navedenemu stališču je sledila tudi sodna praksa (VSL I Cpg 1389/2020, VSL I Cpg 1178/98).

12. Ne glede na obrazložitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu je torej njegova sklepna ugotovitev o neprimernosti sredstva zavarovanja iz zgoraj navedenih razlogov pravilna. Za izpodbijano odločitev je zato prvostopenjsko sodišče imelo podlago v četrtem odstavku 58. člena v zvezi s 239. členom ZIZ-1. **O pritožbi zoper sklep z dne 15. 12. 2020 (red. št. 33) v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 2. 2021 (red. št. 40)**

13. Pritožba ni utemeljena.

14. V zavarovanje zahtevka iz vložene izbrisne tožbe, navedene v točki 6 obrazložitve tega sklepa, je tožeča stranka dne 1. 12. 2020 vložila predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino, kot izhaja iz 1. točke obrazložitve tega sklepa. Navaja, da je družba B.-X. d. o. o., na podlagi antidatirane prodajne pogodbe z dne 7. 7. 2020 in notarskega potrdila skrbniške notarke A. A., št. eZK884/2020 z dne 7. 10. 2020 o osebi, ki je upravičena do razpolaganja z zavarovanim vrstnim redom, dne 7. 10. 2020 predlagala vknjižbo lastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah in takoj po vložitvi tega predloga vložila še predlog za novo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Tožeča stranka je zato vložila novo izbrisno tožbo zoper B., d. o. o. in B.-X. d. o. o. in predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se drugotoženi stranki (B.-X., d. o. o.) prepove razpolaganje z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, vpisano (ki bo vpisana) v postopku Dn 166470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020 pri nepremičninah k. o. ..., stavba 900 (deli stavb, ki so predmet izbrisne tožbe tudi v predmetnem postopku), skrbniški notarki A. A., ali morebitnemu novemu skrbniškemu notarju, pa naj se prepove izvršitev naloga druge tožene stranke ali morebitnega novega upravičenca, na katerega bi ali je drugotožena stranka prenesla pravico razpolaganja z zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice vpisano (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 166470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020, da vloži predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice, vpisane (ki bo vpisana) v zemljiškoknjižnem postopku Dn 166470/2020 in učinkuje (bo učinkovala) od 7. 10. 2020 pri zgoraj navedenih nepremičninah. Kot sama navaja je sodišče s sklepom VIII Pg 1796/2020 z dne 3. 11. 2020 izdalo začasno odredbo v predlagani vsebini (razen v delu predloga za izrek denarne kazni skrbniški notarki za primer kršitve prepovedi). Okrajno sodišče v Kamniku pa je s sklepom Dn 166466/2020 z dne 13. 10. 2020 zaradi očitne napake skrbniške notarke pri vlaganju zemljiškoknjižnega predloga zavrglo predlog družbe B.-X. d. o. o. z dne 7. 10. 2020 za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem delu zaznambe pri nepremičninah, posamezni deli št. 11, 26, 5, 4, 33, 34 in 30 v stavbi št. 900 k. o., zato sklep o izdani začasni odredbi z dne 3. 11. 2020, na te nepremičnine ne učinkuje. Ker družba B.-X. d. o. o. lahko vloži nov predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe z ID zaznambe ...237 pri navedenih posameznih delih stavbe, je tožeča stranka vložila v sedaj obravnavanem postopku nov predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino kot izhaja iz 1. točke obrazložitve tega sklepa.

15. Iz razlogov prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu (v zvezi s popravnim sklepom) izhaja, da predlagana vsebina začasne odredbe ne predstavlja primernega sredstva zavarovanja tožničine nedenarne terjatve glede prepovedi razpolaganja z nepremičninami in v končni fazi vrnitve le-teh prvotnemu lastniku D., d. o. o., Ljubljana – v stečaju, ker ne predlaga učinkovitega varstva pred ravnanji dolžnika. Predlagala je sredstvo zavarovanja (prepoved razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice), ki ga zakon ne pozna in se tudi ne vpiše v zemljiško knjigo, prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin, na katera meri terjatev z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi (2. točka prvega odstavka 274. člena ZIZ), pa tožnica ni predlagala.

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že iz samih trditev tožnika kot podlage za izdajo predlagane začasne odredbe izhaja, da je v tem postopku drugotožena stranka B. d. o. o. že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice razpolagala, kar izhaja iz notarskega potrdila notarke A. A. opr. št. eZK884/2020 z dne 7. 10. 2020 o osebi, ki je upravičena do razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom, na katerega se sklicuje tožnik. Začasna odredba v delu, v katerem naj bi sodišče družbi B. d. o. o. prepovedalo razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah, se torej izkaže kot prepozna. Sodišče ne more stranki prepovedati dejanja (v bodoče), če se je le-to v preteklosti že zgodilo. V tem delu je torej predlog za izdajo začasne odredbe neprimeren.

17. Glede prepovedi skrbniški notarki, da izvrši nalog drugotožene stranke ali morebitnega novega upravičenca (zlasti družbe B.-X. d. o. o.), na katerega je drugotoženka že prenesla pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice z ID zaznambe ...237, da vloži predlog za vknjižbo ali za predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vložitev predloga za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu po tretjem odstavku 125. a člena v zvezi z osmim odstavkom 70. člena ZZK-1, zakonska obveznost skrbniškega notarja, zato mu s sodno odločbo tovrstne zakonske obveznosti ni mogoče prepovedati.

18. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da 273. člen ZIZ samo primeroma našteva možne vrste začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve in ne taksativno. Mogoče je izdati „vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja“. Navedena določba prvega odstavka 273. člena ZIZ je jasna in ne terja nobene dodatne razlage. Vendar je primernost predlagane vsebine začasne odredbe še vedno v presoji sodišča. Ker se prepoved razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice ne vpisuje v zemljiško knjigo, tožnika ne varuje pred nadaljnjimi razpolaganji toženca v korist dobrovernih tretjih pridobiteljev (tretji odstavek 244. člena ZZK-1), kot je razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa. S tem pritožbeno sodišče soglaša. Publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo (6. člen ZZK-1) in načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) služita prav varnosti pravnega prometa z nepremičninami. Kdor se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi in v pravnem prometu ravna pošteno, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (prvi odstavek 8. člena). S tem, ko je pojasnilo, da predlagana začasna odredba, ker prepovedi iz nje ne bodo vpisane v zemljiški knjigi, tožeče stranke ne varuje pred nadaljnjimi razpolaganji dolžnika, je prvostopenjsko sodišče odgovorilo tudi na tožnikove trditve, zakaj predlaga izdajo (nove) začasne odredbe in kakšne pravne posledice bodo nastale z ali brez izdaje začasne odredbe. Zato očitek sodišču, da jih ni preučilo in presodilo, ni utemeljen.

19. Iz doslej razloženih materialnopravnih razlogov izhaja, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlagani začasni odredbi, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanima sklepoma in da so se izrecno uveljavljani relevantni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni našlo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 15. členom ZIZ ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker tožeča stranka stranka s pritožbama ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.