Jedro

Glede na to, da je v obravnavani zadevi z zahtevo za sodno varstvo izpodbijan plačilni nalog za plačilo sodne takse izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo skladno s 5. alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Piranu v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za sodno varstvo zavezanca J.G. zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse št. PN 1 z dne 13.3.2013, ki ga je izdal prekrškovni organ, Občina, Občinska uprava, Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo. Na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je še sklenilo, da mora vlagatelj plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso, po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah, v znesku 20,00 EUR, v roku petnajst dni, na transakcijski račun, ki bo naveden v pozivu za plačilo takse, katerega bo vročil prekrškovni organ.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo. Meni, da je zahteva za sodno varstvo nepravilno zavržena kot nedovoljena, nepravilno pa je bilo tudi odločeno o dolžnosti plačila stroškov pritožbenega postopka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek v katerem naj vsebinsko odloča o zahtevi. Glede naloženih pritožbenih stroškov pa predlaga, da se izpodbijani sklep v drugi točki razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Prekrškovni organ, Občina, Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo je dne 4. septembra 2012 kršitelju J.G. izdal odločbo o prekršku s katero mu je izrekel globo 41,73 EUR. Hkrati je še odločil, da mora kršitelj plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti odločbe z nalogom za plačilo sodne takse. Zoper navedeno odločbo kršitelj ni vložil zahteve za sodno varstvo in je le-ta glede na datum vročitve 8.9.2012 postala pravnomočna 18.9.2012. Dne 8.2.2013 je prekrškovni organ storilcu prekrška izdal plačilni nalog za plačilo sodne takse v katerem mu je odmeril sodno takso v znesku 40,00 EUR zoper katerega je storilec vložil ugovor. Prekrškovni organ je dne 13.3.2013 izdal sklep, s katerim je ugovor storilca J.G. zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrnil, v pravni pouk pa zapisal, da zoper sklep ni dovoljena zahteva za sodno varstvo. Zoper navedeni sklep je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Piranu. Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno, v razlogih sklepa pa navedlo, da niti Zakon o prekrških (ZP-1) niti Zakon o sodnih taksah (ZST-1) ne predpisujeta zahteve za sodno varstvo zoper sklep o stroških postopka, oziroma, kot določa ZST-1 plačilni nalog za plačilo sodne takse. Glede na prvi odstavek 34.a člena ZST-1 je dopustno v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga vložiti ugovor glede plačila sodne takse. Ugovor je dopusten iz razlogov, da je sodna taksa že plačana ali da je taksa napačno odmerjena. O ugovoru odloči prekrškovni organ, na odločitev pa zavezanec za plačilo sodne takse nima pritožbe oziroma zahteve za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo. Zahteva za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o stroških postopka ni dovoljena, zato jo je sodišče, ne da bi se spuščalo v njeno vsebino kot nedovoljeno zavrglo.

Razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče prve stopnje, so zmotni. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 16/2012 z dne 20.3.2012, ZP-1 izključuje pravico do pritožbe glede stroškov postopka v odločbah sodišča prve stopnje, storilcu prekrška pa daje pravico do pravnega sredstva – zahteve za sodno varstvo, če je odločbo o stroških izdal prekrškovni organ. Glede na določbo 5. alineje 62. člena ZP-1 je namreč z zahtevo za sodno varstvo mogoče izpodbijati tudi odločbo prekrškovnega organa glede stroškov postopka. Kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, sodna taksa spada med stroške postopka (8. točka 1. odstavka 143. člena ZP-1). Glede na to, da je v obravnavani zadevi z zahtevo za sodno varstvo izpodbijan plačilni nalog za plačilo sodne takse izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo skladno s 5. alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Ob ponovnem odločanju bo tako moralo sodišče prve stopnje o vsebini pritožnikovih navedb v zahtevi za sodno varstvo vsebinsko odločiti, svojo odločitev pa argumentirano obrazložiti. Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, ima takšna odločitev za posledico tudi razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje o naloženih stroških pritožbenega postopka (II izpodbijanega sklepa).