Jedro

Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba na podlagi pripoznave razveljavi v I. točki izreka v delu, ki se glasi: "kot izhaja iz skice terenske meritve sodnega izvedenca geodetske stroke A. A. z dne 5. 7. 2022, ki je sestavni del te sodbe."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v stroškovnem delu, to je II. točki izreka, potrdi.

III.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 114,75 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že enkrat odločilo, in sicer je s sodbo II P 895/2018 z dne 26. 10. 2022 ugotovilo priposestvovanje stvarne služnosti v tam navedenem obsegu, v preostanku je zahtevek zavrnilo ter odločilo o stroških postopka. Po toženčevi pritožbi je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 812/2023 z dne 15. 11. 2023 sodbo v izpodbijanem delu, to je glede priposestvovanja stvarne služnosti, in v stroškovnem delu razveljavilo iz razloga absolutne bistvene postopkovne kršitve, saj sta tožnika priposestvovanje služnostne pravice zahtevala na gospodujoči in ne na služeči parceli. V ponovljenem postopku je bila navedena pomanjkljivost odpravljena na način, da sta tožnika zahtevek popravila ter obseg služnosti prilagodila ugotovitvam izvedenca. Toženec je popravljeni zahtevek pripoznal, sodišče prve stopnje pa je izdalo tu izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, ter sklep, s katerim je odločilo o stroških, saj toženec stroškovnega zahtevka ni pripoznal.

2.Toženec se pritožuje iz dveh razlogov. V prvem navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je odločilo o nečem več oziroma o nečem drugem, kar sta tožnika zahtevala. Poleg tega bi moralo upoštevati pripoznavo v obsegu, kot je bila dana. Zmotno je odločilo, da je skica terenske meritve sodnega izvedenca sestavni del sodbe, saj tega tožnika nista zahtevala, toženec pa tega ni pripoznal. Ko je podana pripoznava tožbenega zahtevka, sodišče ni več dolžno, niti upravičeno presojati spornih dejstev, ampak mora brez nadaljnjega izdati sodbo na podlagi pripoznave, s katero tožbeni zahtevek prizna. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti upošteva okvire pripoznave tožbenega zahtevka.

3.Nadalje navaja, da tudi stroškovna odločitev ni pravilna. Tožnika sta vložila nesklepčno tožbo, z napačno oznako parcele. Toženec je takoj, ko je izvedel, da sta tožnika po navodilu pritožbenega sodišča popravila tožbeni zahtevek, tega pripoznal, kar bi storil že prej, če bi bil zahtevek pravilno postavljen. Poleg tega bi moralo sodišče dosledneje upoštevati, da bi lahko tožnika navedbe skoncentrirala v manjšem številu vlog. Prav tako jima ni bilo treba odgovoriti na pritožbo toženca zoper sodbo, sicer pa so v njej vsebinsko nejasne in prazne trditve. Tudi ni sprejemljivo, da je toženec moral plačati stroške izvedenca geodetske stroke, saj se mnenje ni uporabilo. Zato predlaga spremembo sklepa v stroškovnem delu in priglaša pritožbene stroške.

4.Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

5.Pritožba je delno utemeljena.

Glede skice služnostne poti

6.V zvezi s tem pritožbenim ugovorom se postavljata dve vprašanji: (1) kaj je toženec pripoznal in (2) ali je sodišče prve stopnje s tem, ko je v izrek dodalo, da je skica izvedenca (list. št. 172) sestavni del sodbe, prekoračilo tožbeni zahtevek, torej odločilo več ali drugače, kot sta zahtevala tožnika.

7.Glede prvega vprašanja gre pojasniti, da je v tem postopku izvedenec, po ogledu na terenu, izdelal mnenje in določil obseg služnostne poti v dolžini 55 m, širini 2,5 m in površini 136 m2, kar vse je z rumeno barvo označil na skici. Ko je sodišče prve stopnje izdalo prvo sodbo (list. št. 164), je v obrazložitvi navedlo, da je skica sestavni del te sodbe in jo je k sodbi tudi priložilo (36. točka obrazložitve, list. št. 170). V prvi pritožbi je toženec izrecno izpostavil, da če je sodišče prve stopnje skico štelo kot sestavni del sodbe, bi to moralo navesti v izreku in ne v obrazložitvi (6. točka pritožbe, list. št. 178). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče, poleg tega, da je vrnilo zadevo v ponovno odločanje iz razloga, ker sta tožnika zahtevala priposestvovanje služnosti na svoji lastni gospodujoči parceli in je bilo treba navedeno popraviti, obrazložilo tudi, da bi morala biti skica kot sestavni del sodbe opredeljena v izreku, kar naj sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju upošteva (10. točka sklepa pritožbenega sodišča, list. št. 210).

8.V ponovljenem postopku sta tožnika popravila tožbo tako, da sta pravilno zahtevala priposestvovanje služnostne poti na služeči parceli ... v dolžini 55 m in širini 2,5 m, služnostna pot pa je v zahtevku tudi natančno opisana (list. št. 220). Tožnika pa nista zahtevala, da je izvedenska skica sestavni del sodbe, čeprav sta bila seznanjena tako s skico kot s pritožbenimi navedbami toženca in stališčem pritožbenega sodišča. Z izjavo z dne 16. 4. 2024 (list. št. 228) je toženec pripoznal 1. točko tožbenega zahtevka, to je ugotovitev služnostne pravice, ne pa tudi tožbe v stroškovnem delu, to je v 2. točki. Zato je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi prepoznave ugotovilo priposestvovanje služnostne poti, o stroških pa je odločilo s sklepom. Odgovor na prvo vprašanje se glasi, da je toženec pripoznal 1. točko tožbenega zahtevka kot izhaja iz vloge tožnikov z dne 16. 4. 2024, podano v ponovljenem postopku (list. št. 228). Toženec torej v pritožbi pravilno povzema obseg pripoznave.

9.Zato se v nadaljevanju postavlja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v izrek sodbe zapisalo, da je izvedenska skica njen sestavni del, pri tem pa se je sklicevalo na navodila pritožbenega sodišča. V tem delu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta tožnika imela možnost popraviti tožbeni zahtevek tudi v smeri, da je skica sestavni del sodbe. V primeru, da ne bi prišlo do pripoznave zahtevka, bi bil ponovno izveden dokazni postopek, ter če bi sodišče prve stopnje v izreku sodbe dodalo, da je skica njen sestavni del, bi bilo celo mogoče navedeno šteti zgolj kot tehnično bolj popolno opredelitev služnostne poti. Vendar je treba v obravnavanem konkretnem primeru upoštevati, da je prišlo do izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava zahtevka je bila povsem v sferi tožene, ki se odloča, v kolikšnem obsegu bo pripoznala tožbeni zahtevek. Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.

10.Pritožbeno sodišče zato v tem konkretnem primeru, ko je šlo za pripoznavo zahtevka, na drugo vprašanje odgovarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je dodalo besedilo, da je izvedenska skica sestavni del sodbe. V tem delu je pritožbi ugodilo in sodbo na podlagi pripoznave s sklepom razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na podatke sodnega spisa, to je, da sta obe stranki izvedensko mnenje prejeli, prejeli sta tudi skico služnostne poti, ter glede na to, da je služnostna pot v izreku ustrezno in zadostno opisana, razveljavitev sklepa v navedenem delu pravdnim strankam ne jemlje nobene pravice in do nejasnosti o tem, kje služnostna pot poteka, ne more priti.

Glede stroškov postopka

11.Pritožba pa ni utemeljena glede priznanih stroškov. Ob vpogledu v sodni spis pritožbeno sodišče tožencu ne verjame, da je čakal na to, da bosta tožnika tožbeni zahtevek popravila, ter da če bi že prvotno pravilno zahtevala priposestvovanje služnostne poti na služeči parceli, bi tožbeni zahtevek takoj pripoznal. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec ni opozoril na nesklepčnost sodbe, pa bi to lahko storil, če bi želel zahtevek pripoznati in se tako izogniti stroškom postopka. Nadalje gre ugotoviti, da se je aktivno vsebinsko upiral tožbenemu zahtevku, saj je celo želel ukinitev služnosti, ter da tožnika prenehata uporabljati pot. Zato je sodišče izvedelo celoten postopek, vključno s postavitvijo izvedenca in ogledom na kraju samem ter izdalo sodbo v prvem postopku. Poleg tega ima sodišče prve stopnje prav, da prvotni, pritožbeni in ponovljeni postopek predstavljajo en sam postopek, ter da odločanje po 157. členu ZPP ne pride v poštev, saj ni mogoče zaključiti, da toženec ni dal povoda za tožbo.

12.Pritožbene navedbe, da bi tožnika lahko svoje navedbe skoncentrirala v manjšem številu vlog, da jima ni bilo treba odgovoriti na pritožbo zoper sodbo, ter da so njune navedbe vsebinsko nejasne in prazne, pa so pavšalne do te mere, da jih po višini ni mogoče preizkusiti ter posledično neutemeljene. Izvedenski stroški so stroški postopka, ki delijo usodo končne odločitve o stroških, poleg tega pa ne drži, da izvedensko mnenje ni bilo uporabljeno. Bilo je uporabljeno v prvem postopku, ko je sodišče izdalo sodbo, pa tudi v drugem postopku, ko sta tožnika na podlagi izvedenskega mnenja obseg služnosti prilagodila tako, da sta ga zmanjšala.

13.Ker pritožba v stroškovnem delu ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

14.Toženec je v pritožbi podal dva ugovora glede skice in stroškov postopka, uspel je polovično, zato mu morata tožnika povrniti polovico pritožbenih stroškov. Nagrada za pritožbo znaša 375 odvetniških točk, kar znaša 225 EUR, 2 % materialni stroški 4,5 EUR, skupaj 229,5 EUR, polovica pa znaša 114,75 EUR. Posvet s stranko v višini 100 odvetniških točk tožencu ni priznan, saj je navedena postavka všteta v postavki pritožbe (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj VSC Cp 776/99 in VSM I Cp 1629/2009.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 213, 214, 217, 218 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 157

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.