Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroški, ki nastanejo dedičem ob pogrebu ali zaradi preživljanja zapustnika, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju. Določitev višine pogrebnih in drugih stroškov ter njihova delitev med dediče ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje (I) ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na osebnem računu pri X. banki, d. d. po stanju na dan smrti 22. 1. 2023 v višini 26.261,22 EUR, po stanju na dan 2. 4. 2023 v višini 23.220,42 EUR, tri puške in neizplačane pokojninske dajatve za obdobje od 1. 1. 2023 do 22. 1. 2023 v višini 1.054,08 EUR, (II) na podlagi zapustnikove ustne oporoke pred pričami z dne 10. 3. 2004 za oporočne dediče razglasilo zapustnikove otroke A. A., B. B. in C. C., vsakega v dednem deležu do ene tretjine in (III) odločilo, da imajo dediči po pravnomočnosti tega sklepa pravico razpolagati s premičnim premoženjem iz I. točke izreka vsak v deležu do ene tretjine.
2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dedinja B. B. (v nadaljevanju pritožnica). Meni, da je sklep v nasprotju z moralnimi in zakonskimi pravili ter njeno pisno izjavo in dokumentacijo. Sodišče je odločalo brez naroka in ni upoštevalo, da so predmet dedovanja tudi stroški pogreba in domske oskrbe zapustnika, ki do njegove smrti še niso bili zaračunani in plačani. Na račun pogrebnih stroškov in zapadle oskrbnine je plačala iz zapuščine 2.000 EUR, iz svojih sredstev pa 1.739 EUR. Deduje se tudi pasiva, vsak od dedičev je dolžan nositi eno tretjino teh stroškov, zato sta ji sodediča dolžna poravnati sorazmerni del, če bosta dvignila sredstva na banki, to je eno tretjino od 21.220,42 EUR. Po prejemu sklepa se dediči o tem niso uspeli dogovoriti, zato naj se sklep popravi tako, da A. A. in C. C. nosita vsak eno tretjino stroškov od zneska 1.739 EUR, znesek 21.220,42 EUR in pokojnino pa si razdelijo, kot je navedlo sodišče. Pritožnica izrecno zahteva, da se kot zapuščina v denarju šteje znesek 21.220,42 EUR in ne 23.220,24 EUR, ker so bili z razliko 2.000 EUR plačani pokojnikovi stroški. Čudi jo, da je sodišče na puškah določilo deleže, čeprav je splošno znano, da na puškah ne more biti solastnine in je odločitev v nasprotju z upravnimi pravili za uporabo in lastnino orožja.
3.Pritožba je bila vročena sodedičema, ki nanjo nista odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja, odloči zapuščinsko sodišče, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (prvi in drugi odstavek 203. člena Zakona o dedovanju (ZD)). Sodišče prve stopnje je dediče z dopisom z dne 25. 4. 2023 obvestilo, da glede na to, da so v zapuščini le premične stvari, zapuščinske obravnave ne bo opravilo. Ker dediči niso zahtevali oprave zapuščinske obravnave, je pritožbeni očitek, da je sodišče v zadevi odločalo brez naroka, neutemeljen.
6.Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. člen ZD. Stroški, ki nastanejo dedičem ob pogrebu ali zaradi preživljanja zapustnika, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa, vplivajo kvečjemu na ugotovitev čiste vrednosti zapuščine, ki je podlaga za odmero sodne takse. Določitev višine pogrebnih in drugih stroškov, ki jih navaja pritožnica, ter njihova delitev med dediče, ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči. Če do njega ne pride, je potrebna posebna pravda. Enako velja za vprašanje delitve posameznih predmetov zapuščine, v konkretnem primeru treh pušk. Če do dogovora med dediči ne pride, je potreben poseben nepravdni postopek.
7.Glede izrecne pritožničine zahteve, da se kot zapuščina v denarju šteje znesek 21.220,42 EUR in ne 23.220,24 EUR, pa je treba pojasniti, da se obseg zapuščine ugotavlja na dan smrti zapustnika (132. člen ZD).
8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).