Jedro

Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.

Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo iz razlogov, ker je upnik v predlogu za izvršbo dolžnika opredelil z navedbo osebnega imena, naslova prebivališča, rojstnim datumom in EMŠO, dolžnika pa ni bilo mogoče identificirati. Z vlogo z dne 8. 9. 2020 pa je upnik predlog za izvršbo dopolnil z navedbo EMŠO in enakega rojstnega datuma, kot ga je že navedel v predlogu za izvršbo, sodišče pa dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah z danimi podatki, ni našlo. Pri tem je zapisalo, da rojstni datum, ki je naveden v dopolnitvi predloga za izvršbo ne pripada dolžniku A. A. Predlog je zavrglo kot nepopoln po četrtem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo. Že v letu 2017 je upnik pri istem sodišču izposloval izdajo sklepa o izvršbi pod VL 120698/2017, kjer je bil kot dolžnik naveden A. A., EMŠO: 0101975..., Ulica 2. Več kot očitno je, da sodišče dolžnika tako lahko identificira in mu tudi pravilno lahko vroči sklep o izvršbi. V konkretnem primeru gre za zavrženje predloga iz formalističnih iskanj napake s strani sodišča, ki je v nasprotju z zakonom. ZIZ jasno določa, da če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov. Upnik je v konkretnem primeru navedel iste podatke in bi zato zadoščali že podatki iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ. Kljub temu pa je upnik opravil poizvedbe pri Centralnem registru prebivalstva in je prejel pravilen EMŠO dolžnika, ki ga je tudi navedel v dopolnitvi predloga za izvršbo. Kot izhaja iz priloženega dopisa CRP pa je upnik obveščen le o EMŠO dolžnika in ne o drugem podatku iz drugega odstavka 16.a člena ZIZ. Zato upnik ni posvečal pozornosti datumu rojstva pri dopolnitvi predloga za izvršbo in je popravil samo edini novi podatek, ki ga je prejel na podlagi poizvedb in zanemaril popravo rojstnega datuma. Sicer pa je datum rojstva že tako ali tako vsebovan v številki EMŠO in je po tej analogiji sodišču očitno znan. Višje sodišče v Ljubljani pa je v zadevi III Ip 3487/2015 zavzelo stališče, da pravopisne napake, kjer lahko sodišče še vedno identificira dolžnika za izdajo sklepa o izvršbi, nimajo vpliva. Sodišče bi tako lahko na podlagi pravilnih podatkov izdalo sklep o izvršbi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZIZ morata biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik in dolžnik navedena z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, to je z osebnim imenom in naslovom prebivališča ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drugim istim povezovalnim znakom (npr. številka zdravstvenega zavarovanja) ali drugim ustreznim identifikacijskim podatkom (npr. številka potnega lista). Iz določbe tretjega odstavka 41. člena ZIZ pa izhaja, da če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ, ki so v predlogu navedeni. Podatki, ki jih navede upnik v predlogu za izvršbo ali kasneje v njegovi dopolnitvi, pa se morajo skladati oziroma morajo ustrezati vpisani osebi v Centralnem registru prebivalstva. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati, to pa ni pomembno zgolj zaradi pravilne označbe dolžnika, temveč tudi zaradi dejstva, da ima sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi poizvedovalno dolžnost v okviru ugotavljanja podatkov o dolžnikovem premoženju (4. člen, četrti in peti odstavek 45. člena ZIZ), zato se morajo osebni podatki dolžnika v celoti ujemati.

6. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel ime in priimek dolžnika A. A., naslov Ulica 2, navedel pa je tudi datum rojstva 1. 1. 1975 ter EMŠO dolžnika 0101975... Na podlagi teh podatkov sodišče dolžnika ni moglo nedvoumno identificirati in je zato sodišče prve stopnje upnika s sklepom z dne 25. 8. 2020 pozvalo, da predlog za izvršbo dopolni oziroma popravi v 15. dneh tako, da popolno opredeli dolžnika z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča, datumom rojstva **ali** EMŠO **ali** davčno številko **ali** drugim istim povezovalnim znakom **ali** drugim ustreznim identifikacijskim podatkom1. Pri tem je sodišče še navedlo, da EMŠO in datum rojstva ne pripadata dolžniku A. A. Že iz pozivnega sklepa je bilo jasno, da tako datum rojstva kot EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo nista bila pravilno navedena. Upnik je nato v dopolnitvi predloga za izvršbo navedel kot dolžnika z imenom A. A., z naslovom Ulica 2, datumom rojstva 1. 1. 1975 in popravljenim EMŠO: 0101977...

7. Na podlagi tako navedenih podatkov se sicer v dopolnitvi predloga za izvršbo datum rojstva in EMŠO ne ujemata2. Vendar EMŠO v prvih številkah vsebuje tudi datum rojstva. Kljub temu, da upnik datuma rojstva v dopolnitvi predloga za izvršbo ni popravil (pravilno bi moral namreč navesti letnico rojstva 1977), pa je vendar sporočil sodišču nov, pravilni EMŠO, katerega izkazuje s priloženim dopisom Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve z dne 4. 9. 2020. 8. Ker zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati, dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka pa je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo.

10. Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Upnik tako ni dolžan navesti vseh podatkov poleg imena in naslova dolžnika, temveč lahko le rojstni datum ali EMŠO ali davčno številko ali drug povezovalni znak 2 Pravilni datum rojstva dolžnika je 1. 1. 1977 in ne 1. 1. 1975.