Jedro

O morebitni šikani bi bilo mogoče govoriti, če bi se izkazalo, da je bilo ugotavljanje revidentovih postopkov zlonamerno in brez prave osnove, vendar zlonamernosti niti iz listin v spisu niti iz izpovedb prič ni mogoče ugotoviti, postopki sami so bili po oceni sodišča vodeni korektno. V primeru ugotovljenih kršitev pa tudi ni mogoče govoriti o tem, da je (so) bil disciplinski postopek(ki) zoper revidenta sprožen brez prave osnove.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja z dne 11.5.1993 in 21.6.1993 in posledično tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko sodbo kot neutemeljeno in potrdilo njegovo odločitev.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče s tem, ko je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj bi moralo, glede na lastno ugotovitev, da "so zaključki prvostopenjske sodbe glede navedenih kršitev presplošni", odločati drugače. Bistvo sporne zadeve so zaključne ugotovitve, dokazni postopek in gotovost glede obstoja kršitev. Ves čas se je namreč pojavljalo vprašanje procesne in vsebinske pravilnosti odločitve tožene stranke, zato niso dovolj le presplošni zaključki, da bi se lahko ugotovilo njegove domnevne kršitve delovnih obveznosti. Gre za vprašanje neobstoječih organov tožene stranke, ki so izrekli disciplinski ukrep, ni odločitve o ugovoru zastaranja, ni dokazne ocene o izvedenih dokazih, ni odgovora o predpostavkah za zakonito odločanje, ni razlogov o dejstvih, ki so vodila sodišče pri odločanju. Vse to so bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih je zagrešilo sodišče druge stopnje poleg tega, da je zmotno uporabilo materialno pravo, kot na primer pri odločanju o šikani, ali pri vprašanju zakonitosti predhodnega postopka. Zato je revident predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo prvega odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem sporu še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se revizija, sicer samo posredno, nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ki se upošteva po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77), prav tako pa ne bistvene kršitve, ki jo uveljavlja revizija. Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitnih nasprotij niti v sami sodbi, niti ne nasprotij v razlogih sodbe in listinah ali zapisnikih o izpovedbah v postopku. Zato ni ugotoviti bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ki jo zatrjuje revizija. Način odločitve sodišča, dokazna ocena in pravna kvalifikacija kršitve delovnih obveznosti ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, izpodbijana sodba pa je v vseh, za odločitev pomembnih delih, popolno in jasno obrazložena.

Sodišče je v izpodbijani sodbi natančno navedlo, zakaj in na podlagi katerih dokazov je prišlo do zaključka o tem, da sta o disciplinski odgovornosti revidenta odločala zakonita organa tožene stranke.

Upoštevalo je veljavne akte tožene stranke, ki jih je ta zakonito sprejela po vpisu v sodni register. Zato ne glede na revidentove pomisleke v zvezi s pred tem izvedenimi in zatrjevanimi spornimi postopki z imenovanjem (izvolitvijo) organov tožene stranke, revizijsko sodišče nima pomislekov v zvezi s tem vprašanjem.

Res je, da se pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do ugovora zastaranja v pritožbi tožnika, kar pa v tem postopku ne more biti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP-77, ki naj bi jih zagrešilo sodišče druge stopnje (2.točka prvega odstavka 385. člena ZPP-77). Iz pritožbenih navedb je namreč razvidno, da je pritožnik ugovarjal absolutno zastaranje začetka disciplinskega postopka za disciplinsko kršitev, ki jo je obravnaval sklep disciplinske komisije št. 118/3-93 z dne 2.6.1993. V tem delu zahtevka pa odločitev sodišča ni pravnomočna, ker je bila zadeva (obravnavana kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe) vrnjena sodišču prve stopnje v dopolnitev, tako da še ne more biti predmet revizije (niti ni mogla biti predmet meritornega odločanja na drugi stopnji).

S spornima sklepoma z dne 11.5.1993 in 21.6.1993 sta disciplinska organa tožene stranke izrekla revidentu disciplinski ukrep za dve disciplinski kršitvi, ker je bilo ugotovljeno, da je s svojim ravnanjem kršil 7., 22. in 33. točko 62. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke (zloraba položaja ali pooblastil, kršitev organizacijskih ali drugih internih predpisov z materialno ali moralno škodo, kršitev sklepov organov upravljanja ali poslovodnega organa). Obe kršitvi je sodišče štelo za dokazani, pri čemer je bil izrečen disciplinski ukrep v skladu z določbami internih aktov tožene stranke. Zaključki sodišča so toliko pojasnjeni, da jih je v celoti možno preizkusiti, v sodbi ni nejasnosti ali nasprotovanj, niti ni nasprotovanj v razlogih sodbe in vsebino listin in zapisnikov v spisu. Ker je izpodbijana sodba odgovorila tudi na vse, za odločitev pomembne pritožbene navedbe, ni mogoče ugotoviti pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo možno ugotoviti bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77. Tudi materialno pravo pri odločanju ni bilo zmotno uporabljeno.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, tudi revizijsko sodišče zaključuje, da ima revidentovo ravnanje, ki ga je ugotovilo tudi sodišče v izpodbijani sodbi, vse znake hujše kršitve delovnih obveznosti, zato mu je bil v skladu z določbo drugega odstavka 64. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke in 89. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) zakonito izrečen najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Pri tem, ko je bil revident spoznan za odgovornega, da je kršil delovne obveznosti, že glede na jezikovni pojem šikane niso utemeljeni njegovi ugovori v zvezi z njo. Šikana je (Slovar Slovenskega knjižnega jezika, IV knjiga, 1985, str. 1066) namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti. Zato bi o morebitni šikani bilo mogoče govoriti, če bi se izkazalo, da je bilo ugotavljanje revidentovih postopkov zlonamerno in brez prave osnove, vendar zlonamernosti niti iz listin v spisu niti iz izpovedb prič ni mogoče ugotoviti, postopki sami so bili po oceni sodišča vodeni korektno. V primeru ugotovljenih kršitev pa tudi ni mogoče govoriti o tem, da je (so) bil disciplinski postopek(ki) zoper revidenta sprožen brez prave osnove. Zato je nesprejemljiv očitek, da je sodišče druge stopnje kar samo, ne da bi pred tem o tem vprašanju zavzelo stališče sodišče prve stopnje (postopkovno vprašanje?) odločalo o šikani in s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Glede uporabe materialnega prava lahko pritožbeno sodišče odloča tudi drugače kot sodišče prve stopnje, lahko pa sicer pravilno odločitev sodišča materialnopravno še dodatno obrazloži. Zaradi povedanega ni utemeljen niti revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer tudi revizijsko sodišče zaključuje, enako kot sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, da je bila glede izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja že odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).