Jedro

Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je veljal v času sprejetja ponudbe v obravnavani zadevi (1. 4. 2014), je omogočal sklenitev pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije tudi po izteku roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, če je bil sprejem ponudbe v tem roku posredovan upravni enoti, čeprav ni bil ob tem posredovan tudi prodajalcu. V takem primeru je bil pravni posel sklenjen, ko je informacijo o sprejemu ponudbe prejel prodajalec od upravne enote skladno z drugim odstavkom 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 382/2018-17 z dne 9. 6. 2020, se spremeni tako, da se glasi:

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-147/2018/8 z dne 28. 11. 2018, odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

2. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je veljal v času sprejetja ponudbe v obravnavani zadevi (1. 4. 2014), je omogočal sklenitev pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije tudi po izteku roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, če je bil sprejem ponudbe v tem roku posredovan upravni enoti, čeprav ni bil ob tem posredovan tudi prodajalcu. V takem primeru je bil pravni posel sklenjen, ko je informacijo o sprejemu ponudbe prejel prodajalec od upravne enote skladno z drugim odstavkom 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 808,31 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stranke z interesom same trpijo svoje stroške postopka v upravnem sporu.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je Upravna enota Slovenj Gradec z odločbo, št. 330-95/2014-54 z dne 13. 6. 2018, odločila o odobritvi pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v ponovljenem prvostopenjskem upravnem postopku. Postopek je ponovno vodila na podlagi odločbe tožene stranke kot pritožbenega organa, št. 33008-144/2014/34 z dne 15. 1. 2018. Ta odločba je bila izdana na podlagi sodbe Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, II U 291/2017 z dne 15. 11. 2017, ta pa na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017. 2. S prvostopenjsko odločbo je v združenem postopku (1. točka izreka) Upravna enota odločila o odobritvi pravnega posla na zahtevo treh strank, A. A., tožeče stranke v tem upravnem sporu, ter B. B. in C. C., strank z interesom v tem upravnem sporu, glede prodaje kmetijskega zemljišča s parc. št. 120 k.o. ..., ki ga je prodajal E. E. Upravna enota je odobrila pravni posel prodaje navedenega kmetijskega zemljišča med prodajalcem in tožnikom (2. točka izreka) in ni odobrila tega pravnega posla med prodajalcem in strankama z interesom (3. točka izreka). Odločila je tudi o stroških postopka.

3. Tožena stranka je kot drugostopenjski organ ugodila pritožbi strank z interesom in odpravila 2. in 3. točko izreka odločbe Upravne enote (1. točka izreka). Prvostopenjsko odločbo je spremenila in odločila drugače kot Upravna enota in sicer tako, da je zavrnila zahtevek tožnika za odobritev pravnega posla prodaje navedenega kmetijskega zemljišča (2. točka izreka) ter odobrila pravni posel prodaje tega kmetijskega zemljišča med strankama z interesom kot kupcema in prodajalcem (3. točka izreka). Ugotovila je tudi, da stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni (4. točka izreka).

4. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V obrazložitvi sodbe je navedlo, da pritrjuje odločitvi upravnega organa ter da je pravni posel prodaje kmetijskega zemljišča na podlagi ZKZ sklenjen, ko izjavo o sprejemu ponudbe prejme ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožnik prodajalca o sprejemu ponudbe ni pisno obvestil v navedenem roku za sprejem ponudbe, stranki z interesom pa sta to storili, poleg tega pa tudi izpolnjujeta pogoje iz 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 23. člena ZKZ. Zato je, upoštevajoč materialno podlago, ki je veljala v času objave ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča ter predhodno podano stališče Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku v zadevi X Ips 97/2016 (da je pravni posel sklenjen, ko izjavo prejme ponudnik in ne upravna enota), po presoji Upravnega sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

5. V zvezi z navedeno sodbo Upravnega sodišča je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče delno ugodilo s sklepom X DoR 255/202 z dne 1. 9. 2021 in revizijo dopustilo glede vprašanja: „Ali mora biti pravni posel – kupoprodajna pogodba pod odložnim pogojem sklenjena najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ker sicer velja, da pravni posel sploh ni bil sklenjen?“.

6. Na podlagi navedenega je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, v kateri v okviru dopuščenega revizijskega vprašanja uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo Upravnega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

7. Tožena stranka ter stranka z interesom (B. B. in C. C.) sta podali odgovora na revizijo in predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne. Stranka z interesom zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

**K I. točki izreka**

8. Revizija je utemeljena.

9. Iz dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku vezano (85. člen ZUS-1), izhaja, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 120 k. o. ..., ki jo je prodajal E. E. iz Slovenj Gradca, objavljena v času od 24. 2. 2014 do 26. 3. 2014. Dne 6. 3. 2014 je Upravni enoti izjavo o sprejemu ponudbe podal revident, 26. 2. 2014 stranki z interesom, 25. 2. 2015 pa G. G., ki pa je kasneje sprejem ponudbe umaknil. Upravna enota je 31. 3. 2014 poslala prodajalcu D. D. in vsem prejemnikom ponudbe obvestilo o izjavah o sprejemu ponudbe, ki so ga vsi sprejeli 1. 4. 2014. Prodajalec je izjavi o sprejemu ponudbe strank z interesom prejel po pošti v navedenem času trajanja ponudbe, revident pa mu izvoda izjave o sprejemu ponudbe ni posredoval, temveč je bil s tem seznanjen 1. 4. 2014, ko je prejel obvestilo Upravne enote o tem, kdo je sprejel njegovo ponudbo. Prav tako iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tako revident kot stranki z interesom izpolnjujejo pogoje za nakup navedenega kmetijskega zemljišča, da je revident pridobil status kmeta 4. 3. 2014, lastnik sosednjega zemljišča pa je postal 21. 3. 2014.1

10. Po 20. členu ZKZ, kot je veljal v času, ko je tekel postopek za sprejem ponudbe v obravnavani zadevi (v letu 2014), je moral lastnik, ki je nameraval prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Ponudbo s predpisanimi sestavinami je Upravna enota morala objaviti na oglasni deski in na spletnem portalu ter jo posredovati tudi občini in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski. Skladno s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ je bil rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.

11. Skladno s prvim odstavkom tedaj veljavnega 21. člena ZKZ je moral vsakdo, ki je želel kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe in jo priporočeno s povratnico poslati prodajalcu in upravni enoti ali jo neposredno vložiti na upravni enoti. Po drugem odstavku tega člena je upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvestila vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.2

12. V okviru tega revizijskega postopka tako ostaja sporno pravno vprašanje, v kakšnem roku mora biti sklenjen pravni posel prodaje kmetijskega zemljišča. Po stališču revidenta je bila tudi sklenitev pogodbe po izteku roka za sprejem ponudbe pravočasna, po stališču toženke in strank z interesom pa je morala biti tudi pogodba sklenjena v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.

13. Po tedaj veljavni ureditvi ZKZ je nesporno, da je ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča prodajalec moral posredovati upravni enoti, ki je poskrbela za njeno objavo (20. člen ZKZ). Vrhovno sodišče je v svoji predhodni sodbi v tem upravnem sporu X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017 že pojasnilo, da upravna enota ni bila niti pogodbena stranka niti je zakonska ureditev ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe. Zato ni bilo mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.

14. Iz 20. člena ZKZ ni izhajalo, da bi bil z zakonom omejen čas za sklenitev pogodbe, temveč je bil omejen le čas, v katerem je lahko kupec sprejel ponudbo (četrti odstavek 20. člena). Sprejem ponudbe je enostranska izjava kupca (ki ima prednostno pravico za nakup kmetijskega zemljišča), pogodba pa je sklenjena, ko tako izjavo prejme prodajalec (prejemna teorija, glej 28. člen Obligacijskega zakonika). Tako je lahko prišlo do sklenitve pogodbe, če je bila ponudba sprejeta v navedenem roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ in je bila o tem obveščena (vsaj) upravna enota. Vrhovno sodišče je v svoji sodbi II Ips 459/2010 z dne 15. 12. 2011 namreč že pojasnilo, da opustitev pošiljanja sprejetja ponudbe tudi lastniku zemljišča ne povzroča materialnopravnih posledic, torej tudi ne za (potencialnega) kupca kmetijskega zemljišča (12. točka obrazložitve citirane sodbe). Do sklenitve pogodbe je tako prišlo, ko je bil z navedeno izjavo volje kupca, da ponudbo sprejema, seznanjen tudi prodajalec zemljišča, torej (v takem primeru) tedaj, ko ga je o tem obvestila upravna enota v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ. Glede na to, da je bilo posredovanje informacije o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, del zakonsko predpisanega postopka, je bila tudi pravilna razlaga navedenih zakonskih določb, da je bil prodajalec na svojo ponudbo vezan tudi v času po preteku roka za sprejem ponudb s strani enega ali več kupcev, saj je upravna enota navedeno informacijo posredovala šele po preteku tega roka (drugi odstavek 21. člena ZKZ). Tudi iz petega odstavka 20. člena ZKZ je izhajalo, da je moral prodajalec, če je želel prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti, če v roku iz četrtega odstavka 20. člena nihče ni sprejel ponudbe.

15. Tako je bila pogodba lahko veljavno sklenjena (pod odložnim pogojem odobritve tega pravnega posla skladno z 22. členom ZKZ) tudi na podlagi obvestila upravne enote o sprejemu ponudbe, torej v trenutku, ko jo je prejel prodajalec, ki je to ponudbo dal, kot to pravilno poudarja revident. Tako iz zakona ni izhajalo stališče, na katero je svojo sodbo oprlo Upravno sodišče, da je moral biti tudi pravni posel na podlagi tedanje zakonske ureditve sklenjen do izteka roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Navedena razlaga je lahko utemeljena šele na podlagi kasnejših sprememb ZKZ, po katerih je upravna enota postala tudi sama pooblaščena za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ, tretji odstavek 21. člena ZKZ po noveli ZKZ-E).

16. Glede na navedeno je Upravno sodišče svojo sodbo oprlo na zmotno razlago materialnega prava, zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek (94. člen v zvezi s 64. členom ZUS-1). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločiti o zadevi in je pri tem vezana na stališče Vrhovnega sodišča iz te sodbe (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

17. Revident je z revizijo in s tožbo uspel, zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških celotnega sodnega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

18. Stroški postopka s tožbo so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 15,00 EUR.

19. Stroški revizijskega postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo. OT v tarifni številki 30 (sedaj tarifna številka 34) ne vsebuje določbe o nagradi za predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu. Ker pa sta revizijska postopka v upravnem sporu in v pravdnem postopku enaka, je nagrada za predlog za dopustitev revizije odmerjena po določbah OT, ki veljajo za pravdni postopek. Revidentu je zanj ob uporabi 4. točke tarifne številke 21 (sedaj tarifna številka 22) v povezavi s 1. točko tarifne številke 30 OT priznalo 625 točk, za revizijo pa 437,5 točk (5. točka tarifne številke 30 v povezavi s 5. točko tarifne številke 21 OT, po kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo). Za revizijski postopek se tako priznajo stroški v višini 637,50 EUR (1.062,5 točk) in 2 % zahtevanih materialnih stroškov v znesku 12,75 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV (EUR), skupaj torej 793,31 EUR. Celotni stroški upravnega spora na obeh stopnjah znašajo 808,31 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

**K III. točki izreka**

20. Prva in druga stranka z interesom sta v odgovoru na revizijo priglasili tudi stroške odgovora. Z navedbami v odgovoru nista bistveno prispevali k rešitvi spora, zato stroškov tega odgovora ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov po 155. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da stranki z interesom te stroške krijeta sami.

21. Vračilo plačanih sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z določbo točke c 6.1 taksne tarife izvršilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.

**Glasovanje**

22. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

1 Na tem dejanskem stanju temelji tudi citirana sodba Vrhovnega sodišča X Ips 97/2016, predhodno izdana v tej zadevi (glej 14. in 17. točko obrazložitve). 2 Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS št. 27/16 - ZKZ E) spremenil 21. člen ZKZ tako, da potencialnim kupcem izjave o sprejemu ponudbe ni treba več pošiljati prodajalcu, ampak le upravni enoti. Ker spremenjeni 20. člen določa, da se šteje, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti to pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, spremenjeni 21. člen v tretjem odstavku določa tudi, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe.