Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da vsebina toženkinih vlog ne dosega kriterija obrazloženosti odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da odgovor na tožbo zaradi njegove nezadostne obrazloženosti ni bil vložen in na podlagi 453.a člena ZPP utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 101566/2015 z dne 3. 9. 2015 ostane v veljavi tako, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 479,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2015 dalje do plačila skupaj s stroški, odmerjenimi v izvršilnem postopku. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku v 8 dneh povrniti tudi njegove pravdne stroške v znesku 196,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne priglaša pritožbenih stroškov. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bila ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na tožbo neobrazložena. Poudarja, da je ugovarjala zahtevku v celoti in predlagala lastno zaslišanje ter opravo naroka. Sodišče njenemu predlogu ni sledilo in je ob neugotovljenem dejanskem stanju storilo še bistveno kršitev pravdnega postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v tovrstnem sporu ne odgovori na tožbo, se šteje da pripoznava tožbeni zahtevek; sodišče v tem primeru brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP (prvi odstavek 453.a člena ZPP). Šteje se, da odgovor na tožbo ni vložen tudi, kadar ta ni obrazložen (442. člen v zvezi z 278. členom ZPP).

6. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP).

7. Ker ta pravdni postopek izhaja iz izvršilnega postopka, je za presojo obrazloženosti odgovora na tožbo nujno presojati tako toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi kot tudi njeno pripravljalno vlogo. Navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi, relevantne za presojo, ali je v konkretnem primeru odgovor na tožbo obrazložen, so naslednje: „[...] Dolžnica prereka terjatev upnika v celoti, saj ji sploh ni znana. Predlaga, da naj upnik predloži listine, iz katerih pa bo razvidno, da je prišlo do neke napake ali česa podobnega in bo po prejemu listin, ki so podlaga temu sklepu o izvršbi, dolžnica lahko argumentirano tudi odgovorila. Dolžnica ne more dokazati neobstoja dolga, dokler ni seznanjena s tem, iz česa naj bi le-ta izhajal in šele takrat bo lahko ponudila dokaze v potrditev. Zaenkrat predlaga svoje zaslišanje in vpogled v listine, ki naj jih predloži upnik, naknadno pa bo predložila še ostale dokaze […].“ Pripravljalna vloga pa se izčrpa v vztrajanju iz previdnosti pri navedbah iz ugovora, predlogu zavrnitve tožbenega zahtevka s stroškovno posledico ter predlogu za opravo naroka z lastnim zaslišanjem. V njej pooblaščenec toženke še pojasni razlog, zakaj so navedbe v vlogi skope, ki je v tem, da od toženke ni dobil nikakršnih povratnih informacij v zvezi s tožbo.

8. Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, češ da sta ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe obrazložena, ker je toženka ugovarjala zahtevku v celoti in predlagala lastno zaslišanje ter opravo naroka, s čimer meri na relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki vodi tudi v absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka istega člena.

9. Obrazložen je namreč tisti odgovor na tožbo, iz katerega izhaja, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu, prav tako pa mu mora tožena stranka priložiti listine in v njem predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru (278. člen in 451. člen ZPP).

10. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da vsebina prej navedenih toženkinih vlog ne dosegata kriterija obrazloženosti odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da odgovor na tožbo zaradi njegove nezadostne obrazloženosti ni bil vložen in na podlagi 453.a člena ZPP utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

11. Ob njeni izdaji sodišče ni dolžno ugotavljati dejstev in ne uporabiti materialnega prava, temveč mora le povzeti navedbe tožnika, pa še to le z namenom opredelitve identitete tožbenega zahtevka za primer vložitve tožbe, ki bi slonela na istem razmerju med istima strankama, in s tem v zvezi presojo litispendence oziroma ali je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno. Zato je nedoumljiv in obenem neutemeljen pritožbeni očitek o neugotovljenem dejanskem stanju.

12. Ker niti uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženka ni priglasila stroškov, ki jih je imela z vložitvijo pritožbe, zato pritožbeno sodišče ni imelo podlage za odločitev o njih (prvi odstavek 163. člena ZPP).