Jedro

Splošne pogoje za dodelitev pravice do položajnega dodatka opredeljuje le ZSPJS, uredbi pa je prepuščena samo določitev kriterijev za višino le tega (5-12 %). Zato je treba Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba o uvrstitvi), v delu, ki zaostruje pogoje za pridobitev pravice do položajnega dodatka, razlagati restriktivno.

Uredba o uvrstitvi je pri določitvi kriterija za 5 % dodatek, ki pripada vodji skupine, ki šteje le 3 člane, restriktivneje opredelila notranjo organizacijsko enoto. Pritožbeno sodišče ocenjuje navedeno kot dopustno, saj drugi odstavek 5. člena Uredbe o uvrstitvi predstavlja izjemo (v korist upravičencem do dodatka) proti prvemu odstavku tega člena, ki podeljuje dodatek vodjem bistveno večjih skupin oziroma notranjih organizacijskih enot. Vendar se mora tako specifično opredeljena notranja organizacijska enota (delovna, začasna, bojna ali operativna skupina, ki je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni) vseeno presojati skladno z zakonskimi pogoji, ki vežejo dodatek na notranjo organizacijsko enoto, torej na določen akt o notranji organizaciji delodajalca oziroma (v primeru tožene stranke) na njeno notranjo formacijo delovnih mest. Zato je treba opraviti presojo, ali je tožena stranka izdala določene akte, s katerimi je morebiti vzpostavila takšno notranjo enoto oziroma formacijo, ne glede na to, da v teh aktih ni striktno opredeljena, kot to zahteva Uredba o uvrstitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku za posamezne mesece v obdobju od februarja 2013 do novembra 2016 obračunati bruto zneske iz naslova položajnega dodatka (višino teh je opredelilo za vsak mesec posamično), od zneskov odvesti predpisane davke in prispevke in nato tožniku izplačati ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (I. točka izreka). Kar je tožnik iz naslova položajnega dodatka zahteval več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 1.326,35 EUR in 142,79 EUR stroškov predsodnega postopka pri delodajalcu, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je med strankama sporno zgolj to, ali je tožnik upravičen do položajnega dodatka, ki ga vtožuje v višini 5 odstotkov. Uvodoma citira Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence v delih, ki se nanašajo na položajni dodatek. Meni, da so kriteriji za pridobitev pravice do položajnega dodatka po obeh Uredbah določeni enako, s tem, da je Uredba o uvrstitvi konkretneje opredelila, da mora biti delovna, začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo. Nato citira Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov, v katerem so določena pooblastila in dolžnosti vodje večsedežnega zrakoplova. Ta določa, da prvi pilot ne opravlja položajne dolžnosti, temveč je odgovoren zgolj za izvedbo načrtovane naloge, pri čemer imajo tudi ostali člani posadke svoje odgovornosti. Položajni dodatek ne pripada nikomur glede na odgovornost, ampak glede na položaj - status, ki ga ima takšen pripadnik in je na položajni dolžnosti. Že v opisu del in nalog formacijske dolžnosti prvi pilot je opredeljena njegova osnovna naloga, to je izvajanje letenja s plovili, prav tako pa tudi sodelovanje in usklajevanje notranjih aktivnosti pri samem letu. Za to ne more pričakovati posebnega plačila, pa čeprav mora med konkretno nalogo usklajevati ostale člane posadke. Podrobneje so naloge za formacijske dolžnosti pilotov opredeljene z A. in B.. V njih je res navedeno tudi, da je vodja zrakoplova med izvajanjem naloge nadrejen članom posadke, ampak je potrebno upoštevati, da A. podrobno opredeljuje načela, pravila in postopka delovanja vojaških letalskih enot in enot zračne obrambe, ki so v neposredni povezavi z letalsko varnostjo. V operativnem priročniku Slovenske vojske za C. je navedeno, da ima vodja zrakoplova najvišja pooblastila v zvezi z upravljanjem letala. Zagotoviti mora usklajevanje nalog in opravljanje delovne obremenitve njegove posadke, da bi zagotovil dobro pilotiranje za izvedbo leta. A. in B. nikjer ne opredeljujeta posadke kot delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ampak je ta odvisna od tipa zrakoplova. Posadko za konkretno letalsko nalogo določa poveljnik oddelka D. ali višji poveljujoči. Ko se ne izvaja letalska naloga, vodja zrakoplova nima nobene pristojnosti vodenja in poveljevanja nad ostalimi člani posadke. Te pristojnosti ima izključno formacijski poveljnik oddelka D.. Notranje organizacijska enota, določena s formacijo, je zgolj oddelek D. v E.. V konkretnem primeru posadka C. v formaciji ni opredeljena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina, kar pomeni, da je sodišče svojo odločitev sprejelo mimo veljavne formacije tožene stranke, pa čeprav presoja zakonitosti te ne more biti predmet individualnega delovnega spora. Prav tako posadka C. ni stalna, temveč se menjuje, zato že iz tega razloga ne more biti določena v formaciji. Ni res, da tožena stranka ni izkazala razmerja med nalogami tožnika, ki jih opravlja kot vodja zrakoplova in njegovimi ostalimi nalogami, saj je E.E. izpovedal, koliko traja posamezen let in kolikokrat tožnik letno leti. Priča je tudi povedala, da so prvi piloti po plači višje rangirani, saj imajo možnost biti imenovani za določen let za vodjo zrakoplova. F.F. je povedal, da bi težko rekli, da prvi pilot ukazuje, ker v letalstvu ni klasičnega ukazovanja, da je pilot odgovoren zgolj za konkretni let, v ostalem času pa ne: odgovornosti za izvedbo naloge ni mogoče enačiti s poveljevanjem. Po njegovem mnenju je nemogoče opredeliti enoto C. v formacijo, saj nalogo ne opravlja vedno ista posadka. Prvi pilot je lahko določen, da je vodja zrakoplova, v takšni poziciji je glavni odgovorni za izvedbo naloge, vendar za to ne more dobiti posebnega dodatka, saj je to pač opravljanje del in nalog njegove dolžnosti, ki je bila ustrezno ovrednotena. G.G. je pojasnil, da je že vnaprej določeno, da je nekdo, ki je prvi pilot, v vsakem primeru tudi vodja zrakoplova, kar pomeni, da je vodenje zrakoplova dejansko osnovna naloga dolžnosti prvi pilot. Zato tožnik ni upravičen do položajnega dodatka, in sicer tako upoštevaje pravne predpise, veljavno formacijo in vsebino nalog dolžnosti prvi pilot. Izpodbija tudi odločitev glede stroškov postopka, še posebej glede povračila stroškov predhodnega postopka, saj jih tožnik ni priglasil, niti ni bil predhodni postopek procesna predpostavka za sodno varstvo.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se tudi sicer zgolj pavšalno sklicuje tožena stranka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, odločitev je pravilna, vendar delno iz drugih materialnopravnih razlogov.

6. Tožnik je bil z ukazom tožene stranke razporejen na formacijsko dolžnost častnik prvi pilot v nazivu stotnik po formaciji št. ... v .... Kot kapitan oziroma vodja zrakoplova C. (v nadaljevanju C.) je v predmetnem postopku zahteval 5 % položajni dodatek.

7. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, in nasl., v nadaljevanju ZSPJS) določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije (prvi odstavek 24. člena ZSPJS). Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 % osnovne plače in največ 12 % osnovne plače (drugi odstavek 24. člena ZSPJS). Kriterije za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence določi vlada z uredbo (tretji odstavek 24. člena ZSPJS). Te kriterije urejata Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 85/10, v nadaljevanju Uredba o kriterijih) in Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 71/08 in 78/08, v nadaljevanju Uredba o uvrstitvi).

8. Uredba o uvrstitvi je napram Uredbi o kriterijih lex specialis za zaposlene v Slovenski vojski. Ker je tožnik zatrjeval, da vodi tričlansko posadko, je za presojo v predmetni zadevi bistven del drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi. Ta določa, da pripadnikom Slovenske vojske, ki opravljajo dela iz prejšnjega stavka (izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela) v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 odstotkov osnovne plače v skladu z uredbo, ki ureja kriterije za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.

9. Splošne pogoje za dodelitev pravice do položajnega dodatka opredeljuje le ZSPJS, uredbi pa je prepuščena samo določitev kriterijev za višino le tega (5-12 %). Zato je treba Uredbo o uvrstitvi, v delu, ki zaostruje pogoje za pridobitev pravice do položajnega dodatka, razlagati restriktivno. Vlada je po ZSPJS pooblaščena za določitev kriterijev za višino dodatka, ki jih lahko določi svobodno, upoštevaje npr. kvaliteto oziroma kvantiteto pooblastil in velikost notranje organizacije, ne sme pa preko teh kriterijev izničiti zakonsko določenih pogojev za pridobitev same pravice. Za presojo v konkretni zadevi so zato pravno relevantne naslednje okoliščine: - ali tožnik kot kapitan C. izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, - ali navedeno izvaja v notranji organizacijski skupini, ki šteje najmanj 3 člane (skupaj s tožnikom), - ter ali niso takšna položajna pooblastila tožnika vključena že v njegovo osnovno plačo. 10. Uredba o uvrstitvi je pri določitvi kriterija za 5 % dodatek, ki pripada vodji skupine, ki šteje le 3 člane, restriktivneje opredelila notranjo organizacijsko enoto. Pritožbeno sodišče ocenjuje navedeno kot dopustno, saj drugi odstavek 5. člena Uredbe o uvrstitvi predstavlja izjemo (v korist upravičencem do dodatka) proti prvemu odstavku tega člena, ki podeljuje dodatek vodjem bistveno večjih skupin oziroma notranjih organizacijskih enot. Vendar se mora tako specifično opredeljena notranja organizacijska enota (delovna, začasna, bojna ali operativna skupina, ki je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni) vseeno presojati skladno z zakonskimi pogoji, ki vežejo dodatek na notranjo organizacijsko enoto, torej na določen akt o notranji organizaciji delodajalca oziroma (v primeru tožene stranke) na njeno notranjo formacijo delovnih mest. Zato je treba opraviti presojo, ali je tožena stranka izdala določene akte, s katerimi je morebiti vzpostavila takšno notranjo enoto oziroma formacijo, ne glede na to, da v teh aktih ni striktno opredeljena, kot to zahteva Uredba o uvrstitvi.

11. Sodišče prve stopnje je opravilo pravilno in izčrpno presojo, da je tožnik kot kapitan C. med samim letom izvrševal pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela podrejenih. Sodišče prve stopnje je upoštevalo relevantne predpise (8. in 9. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe), izdane s strani tožene stranke1, ki opredeljujejo vlogo prvega pilota na večsedežnem letalu. Ti predpisi (Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov, Operativni priročnik vojaških letalskih enot in enot zračne obrambe Slovenske vojske, Zakon o letalstvu, Operativni priročnik Slovenske vojske za C.) določajo dolžnosti prvega pilota, ko je določen za vodjo večsedežnega letala: pilot ima v tem primeru najvišja pooblastila v zvezi z upravljanjem letala, odgovoren je za svojo varnost, varnost posadke in tovora, vse osebe na letalu morajo upoštevati njegova zakonita navodila, pooblaščen je, da izkrca potencialno nevarno osebo, spodbuja timsko delo, usklajuje delitev nalog, usmerja delo posadke, itd. Prav tako Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov, kot pravilno poudari tudi prvostopenjsko sodišče, razmejuje med različnimi vodji zrakoplovov. Vodja zrakoplova je lahko pilot na enosedežnem vojaškem letalu, prvi pilot - na večsedežnem vojaškem zrakoplovu, ali pilot, ki izvaja usposabljanje ali preverjanje izurjenosti ter usposobljenosti pilota.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (na podlagi izpovedi tožnika, G.G. in upoštevaje Operativni priročnik Slovenske vojske za C.), da tožnik, kadar je z ukazom G.G. dodeljen za pilotiranje C., slednje opravlja vedno kot vodja zrakoplova in ne morebiti kot kopilot. Ker pa je z Operativnim priročnikom Slovenske vojske za C. določeno, da standardno posadko tega letala sestavlja pilot, kopilot in letalec tehnik (ter morebitno drugo osebje), je treba zaključiti, da je tožnik med samim letom C. kapitan večsedežnega letala, torej so mu po predpisih poverjene vse vodstvene funkcije, ki se zahtevajo za prvi pogoj pri priznavanju pravice do položajnega dodatka. Temu pritrjujejo tudi priče, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 10. tč. obrazložitve. Takšen zaključek ne omajajo obširne pritožbene navedbe, ki tudi same citirajo navedene predpise, ki navsezadnje vzpostavljajo vodstvene funkcije tožnika med samim letom C.. Prav tako položajne funkcije tožnikovega dela med konkretnim letom C. niso opredeljene v opisu del in nalog formacijske dolžnosti prvi pilot (B5). Izvajanje letenja s plovili in usklajevanje notranjih aktivnosti pri izvajanju letenja, kot je v konkretni formacijski dolžnosti opisano tožnikovo delo (B5), sta široka pojma, ki ne zajemata vseh možnih situacij oziroma dela, ki ga lahko prvi pilot opravlja, kot bo pojasnjeno v naslednji točki obrazložitve.

13. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik med samim letom ne poveljuje oziroma ukazuje, saj se to sploh ne zahteva kot pogoj za pridobitev pravice do položajnega dodatka. Vodenje in usklajevanje dela ne pomenita nujno poveljevanja. Tudi ni povsem odločilno dejstvo odgovornosti tožnika kot kapitana med samim letom, je le ena izmed vseh okoliščin, ki izkazujejo tožnikov vodstveni položaj na mestu kapitana C..

14. Pravilna je nadalje ugotovitev sodišča prve stopnje, da takšna položajna pooblastila tožnika med letom C. niso vključena v njegovo osnovno plačo. Sodišče prve stopnje je podrobno pojasnilo (13. tč. obrazložitve), da je lahko v tožnikov naziv, torej v naziv stotnik prvi častnik - in s tem v plačni razpon za ta naziv - uvrščen tako častnik prvi pilot kot tudi častnik drugi pilot, ki pa ne more opravljati nalog vodje zrakoplova. Prav tako je tudi bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da častnik prvi pilot ne opravlja vedno dela vodje večsedežnega zrakoplova, saj je lahko vodja zrakoplova z enočlansko posadko, ali pa kopilot letala z veččlansko posadko. Tožnikova osnova plača torej ne zajema vodstvenih funkcij, ki jih opravlja kot kapitan veččlanskega letala, saj je v formacijski dolžnosti prvi pilot mogočih več nalog oziroma situacij dela, ki ne pomenijo vsa vodenja in usklajevanja dela podrejenih.

15. Sodišče prve stopnje pa je napačno presodilo, da posadka, ki jo vodi tožnik, v formaciji ni določena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina. V ... z dne 21. 10. 2015 (priloga A8) je določeno, da standardno posadko tega letala sestavlja pilot, kopilot in letalec tehnik, lahko pa tudi letalsko osebje. Tožena stranka je torej z avtonomnim predpisom jasno specificirala posadko C., s prej navedenimi predpisi pa določno opredelila naloge tožnika, kadar opravlja delo vodje tega letala. S tem aktom o notranji sistemizaciji (formaciji) je tožena stranka opredelila posadko C. kot delovno oziroma operativno skupino, ki je določena kot formacija (določeno je število članov posadke, vlogo teh pa je tožena stranka deloma izpostavila tudi v ostalih notranjih predpisih), ne glede na to, da s striktno določenimi besedami tega v aktu ni zapisala. Ravno izrazita določnost in podrobnost opisa nalog in pristojnosti prvega pilota večsedežnega letala in sestave posadke za dotično letalo v avtonomnih aktih tožene stranke, je pritožbeno sodišče utrdila v prepričanju, da tožniku pripada položajni dodatek zaradi izpolnjevanja vseh pogojev po Uredbi o uvrstitvi2, ob smiselni razlagi relevantne določbe ZSPJS. Na presojo pritožbenega sodišča nadalje ne vpliva okoliščina, da posadka C. ni stalna, temveč se menjuje. Ko so določeni pripadniki SV z ukazom razporejeni v posadko C., opravljajo dela, kakršna jih vzpostavlja notranji organizacijski pravilnik za C..

16. Res je, da tožnik ne opravlja vodstvenih funkcij ves čas njegovega delovnega časa, saj jih opravlja zgolj, kadar je z ukazom razporejen na dolžnost kapitana C.. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na toženi stranki trditveno breme, da razmeji kolikšen del tožnikovega dela ne zajema vodstvenih funkcij oziroma koliko ur mesečno tožnik leti s C.. Takšnih trditev tožena stranka ni podala.3 Izjava priče E.E. ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.

17. Pritožbeni očitki glede višine tožniku priznanih pravdnih stroškov in njihove potrebnosti so neutemeljeni. Tožnik je stroške predhodnega postopka priglasil v tožbi, prav tako pa jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot potrebne z ustrezno utemeljitvijo v 17. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

18. V pritožbi uveljavljane kršitve torej niso podane, odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku je pravilna, čeprav deloma iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, pa tudi nobene od procesnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče skladno s tretjim odstavkom 350. členom ZPP paziti po uradni dolžnosti, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi spora (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Operativne priročnike posameznih enot vojaškega letalstva in zračne obrambe odobri načelnik Generalštaba Slovenske vojske po predhodnem soglasju H.. 2 Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožniku položajni dodatek ne pripada neposredno po določbi drugega odstavka Uredbe o uvrstitvi in da tožniku dodatek pripada zato, ker je tožena stranka z opustitvijo določitve posadke C. v formaciji kršila zahtevo po enakopravnem obravnavanju med opravljanjem vojaške službe in tožnika posledično diskriminirala. 3 V odgovoru na tožbo sicer trdi, da bi lahko tožniku pripadal položajni dodatek le po dnevih, ko je dejansko vodja zrakoplova. Vendar je višini zahtevka (tožnik je vtoževal položajni dodatek za ves delovni čas 5 % od njegove osnovne plače) oporekala le v smeri delno napačne višine osnovne plače.