Sodišče v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa (18. člen ZVEtL-1). To določbo pa je sodišče očitno spregledalo in se ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, ali med udeleženci sploh obstaja spor glede lastninske pravice pritožnic na obravnavanem posameznem delu stavbe.
Dejstvo, da predlagateljici nista predložili izvirnikov pravnih poslov, ampak le fotokopije, ni razlog, da se ne bi upoštevala (tudi) priposestvovalna doba njune pravne prednice.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 6. alineji III. točke izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-539, stoječi na parc. št. 24/8, k. o. 0000 X., z naslovom T. 11, X., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je parcela 24/8, k. o. 0000 X. pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom 0000-539 (II. točka izreka). V točki III izreka je ugotovilo posamezne dela stavbe z ID znakom 0000-539 in lastnike teh delov. Med drugim je bilo ugotovljeno, da posamezni del stavbe z ID znakom 0000-539-6 pripada Občini X. do celote (1/1).
2.Predlagateljici A. A. in B. A. odločitve sodišča o lastništvu posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-539-6 ne sprejemata. Zoper ta del vlagata pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagata, da ju določi kot (so)lastnici prej navedenega dela, vsako do 1/2.
3.Sodišče je nepravilno ocenilo, da kupna pogodba, sklenjena 2. 7. 2004 med prodajalko D. D. in kupovalko C. A. ni bila predložena v izvirniku. Pogodba je speta kot notarska listina in overjena. Občina X. priznanju lastninske pravice na stanovanju številka 6 ni oporekala in je bila s postopkom ter njunimi navedbami seznanjena. To stanovanje je občina odsvojila, zato ne more biti njegova lastnica.
3.Sodišče je nepravilno ocenilo priposestvovanje. C. A. in A. A. sta imeli več kot 10 let prijavljeno stalno prebivališče na naslovu T. 11, X. Zato bi morala A. A. postati lastnica na stanovanju do 1/2. Tudi pri izbrisu hipoteke je sodišče ravnalo nepravilno. Banka E., d. d. kljub obvestilu o postopku udeležbe ni priglasila, niti se ni opredelila glede kakršnih koli stvarnopravnih upravičenj na posameznem delu št. 6. Sporočila je, da je bil kredit poplačan pred več kot 10 leti, zato so vse listine v zvezi z njim uničene.
4.Občina X. je podala odgovor na pritožbo. V njem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in na posameznem delu 6 v stavbi številka 539-0000 določi kot solastnici A. A. in B. A., vsako do 1/2.
5.Pritožba je utemeljena.
5.V obravnavani zadevi je sporno le vprašanje, ali sta predlagateljici A. A. in B. A. (so)lastnici posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-539-6. Sodišče njunemu predlogu ni sledilo, ker nista predložili izvirnikov pravnih naslovov, ampak le fotokopijo notarsko overjene kupne pogodbe med D. D. in njuno materjo (pravno prednico C. A.), na kateri je potrdilo Furs o plačanem davku. Prav tako ni sledilo navedbam, da sta sporno stanovanje priposestvovali. Zato je odločitev oprlo na določbo 1. odstavka 31. člena ZVEtL-1. Ta določa, da je lastnik posameznega dela stavbe, za katerega na način, določen v prej navedenem zakonu, ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe, zemljiškoknjižni lastnik. To pa je v konkretnem primeru nasprotna udeleženka Občina X.
6.Predlagateljici sta predložili dva izvirnika pogodb: kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja, sklenjeno 12. 11. 1991 med prodajalko Občino X. in kupovalko F. F., ter darilno pogodbo s 16. 9. 2019, s katero jima je njuna mati C. A. podarila sporno stanovanje. Kupoprodajna pogodba s 14. 1. 1992 med prodajalko G. G. in kupovalko D. D. in kupna pogodba z 2. 7. 2004 med prodajalko D. D. in kupovalko C. A., pravno prednico predlagateljic, pa nista predloženi v izvirniku, ampak kot fotokopiji. Vzpostavitve manjkajočih izvirnikov pravnih naslovov (1. odstavek 22. člena ZVEtL-1) nista predlagali oziroma sta predlog umaknili.
7.Iz pravila 19. člena ZVEtL-1 izhaja, da lahko v postopku za vzpostavitev etažne lastnine pridobitelj posameznega dela stavbe zahteva vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu samo, če izpolni dokazno merilo, ki ga za to določa zakon. Svoje upravičenje mora na zadostni stopnji materialne resnice dokazati z ustreznimi listinami. Izkazovanje pravnega nasledstva pa ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pogoji za priposestvovanje so verjetno izkazani, če je pridobitelj skupaj s svojimi pravnimi predniki, po katerih izkazuje pravno nasledstvo, izvrševal vsaj 10 let trajajočo lastniško posest na posameznem delu stavbe. Posest je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu (20. člen ZVEtL-1).
8.Sodišče v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa (18. člen ZVEtL-1). To določbo pa je sodišče očitno spregledalo in se ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, ali med udeleženci sploh obstaja spor glede lastninske pravice pritožnic na obravnavanem posameznem delu stavbe. Predlagateljici sta v izvirniku predložili najstarejši pravni naslov v verigi pravnih poslov, ki učinkuje v breme Občine X. Ta je v zemljiški knjigi vpisana kot (so)lastnica nepremičnine. Preostalih prenosov, z izjemo darilne pogodbe, sklenjene 16. 9. 2019, nista izkazali z izvirniki, marveč s predložitvijo fotokopij, vendar pa sta se sklicevali (tudi) na priposestvovanje. To pride v poštev v primerih neperfektnosti pravnega posla. Pridobiteljici lahko pod enakimi pogoji, kot veljajo zanju, uveljavljata tudi priposestvovanje svoje prednice, katere priposestvovalna doba se všteva v njuno. Dejstvo, da predlagateljici nista predložili izvirnikov pravnih poslov, ampak le fotokopije, ni razlog, da se ne bi upoštevala (tudi) priposestvovalna doba njune pravne prednice C. A. Zaradi napačnih materialnopranih izhodišč se sodišče ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem priposestvovanja, niti z vprašanjem, ali je lastninska pravica na tem posameznem delu stavbe sploh sporna.
9.Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi ugodilo in sklep v 6. alineji III. točke izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).
10.V ponovljenem postopku naj se sodišče podrobneje opredeli do vprašanja priposestvovanja oziroma ugotovi, ali je lastništvo posameznega dela št. 6 - upoštevaje odgovor nasprotne udeleženke na pritožbo - sploh sporno.
-------------------------------
1V izvirniku pa je darilna pogodba s 16. 9. 2019 med darovalko C. A. ter obdarjenkama A. A. in B. A.
2Kupoprodajna pogodba z 12. 11. 1991 med prodajalko Občino X. in kupovalko F. F.
3Primerjaj Božič Penko: Ana, et al. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, stran 134, Ljubljana, GV Založba, 2023.
4Zemljiškoknjižna solastnica Občina X. je v odgovoru na pritožbo celo predlagala ugoditev pritožbi in določitev A. A. in B. A. za solastnici posameznega dela št. 6 v stavbi št. 539-0000, vsako do 1/2.
Zveza:
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 18, 19, 20, 22, 22/1, 31, 31/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.