Jedro

Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem.

Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom A. A. v posledici smrti dolžnika (dne ... 7. 2019) nadaljevalo kot stečaj zapuščine (1. točka izreka) odločilo, da v postopku stečaja zapuščine upravitelj B. B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Poslovno svetovanje B. B., s. p., matična št.: ... (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili dediči pokojnega stečajnega dolžnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti napačne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi, postopek osebnega stečaja prekine, da se najprej v zapuščinskem postopku ugotovi, kaj obsega premoženje zapustnika, kdo so dediči in ali dediščino prevzemajo ter kdo so upniki, ki bodo v zapuščinski postopek prijavili svoje terjatve. Za nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Z izpodbijanim sklepom sodišče postavlja na prvo mesto pravice upnikov, spregleda pa pravice dedičev, ki imajo stvarnopravno upravičenje na dolžnikovem premoženju v primeru dedovanja, upniki pa le obligacijsko pravico. S predajo dolžnikovega premoženja v stečaj zapuščine je stvarnopravno upravičenje dedičem odvzeto. Dedovanje je podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic, kot glede obveznosti. Ni jasno, kako bodo dediči uveljavljali varstvo njihovih pravic v postopku stečaja zapuščine, če pa je v obravnavani zadevi krog zakonitih dedičev sporen, s tem pa tudi prevzem dediščine in njihova odgovornost do višine prevzetega premoženja.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbo, ki jo je zoper sklep o nadaljevanju postopka kot stečaja zapuščine vložil pooblaščenec stečajnega dolžnika, obravnavalo kot pritožbo zapustnikovih (dolžnikovih) dedičev s smiselno uporabo pojma "stečajni dolžnik" na podlagi 1. točke četrtega odstavka 416. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot pojem "dedič". Tudi iz vsebine pritožbe izhaja, da se nanaša na varstvo pravic zapustnikovih (dolžnikovih) dedičev.

5. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi o nadaljevanju postopka osebnega stečaja (zaradi smrti dolžnika) kot stečaja zapuščine izhajalo iz namena obeh postopkov, ki je v enakem obravnavanju upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, oba postopka pa je potrebno obravnavati kot enovit postopek, saj je stečajna masa za poplačilo upnikov v obeh postopkih enaka, le da v postopku stečaja zapuščine stečajni dolžnik ni več stranka postopka, pač pa je položaj stranke priznan njegovim dedičem. To pa zato, ker postopek posega v njihov premoženjskopravni položaj zaradi prehoda zapuščine v njihovo premoženjsko sfero v trenutku smrti zapustnika.

6. Pritožniki prvostopenjskemu sodišču očitajo privilegiranje upnikov na škodo dedičev, saj imajo v primeru dedovanja dediči stvarnopravno upravičenje na dolžnikovem premoženju, upniki pa le obligacijsko pravico. S prevzemom premoženja v postopku stečaja zapuščine pa je stvarnopravno upravičenje dedičem odvzeto.

7. Pritožbeno sodišče z navedenim očitkom ne soglaša. Res je sicer, da po 132. členu Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem (M. Levstek, Pravosodni bilten, št. 2/2021, str. 142 do 143).

8. Po prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je lastninska pravica pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve rabe, uživanja in razpolaganja pa lahko določi le zakon. Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče. Pritožniki zato prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očitajo, da jim je z izpodbijano odločitvijo protipravno odvzelo stvarnopravno upravičenje na premoženju v korist zapustnikovim upnikom.

9. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem, da za nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Pri tem se v celoti pridružuje razlogom prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, temelječem na uveljavljeni sodni praksi in povzeti pravni teoriji in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

10. V določbah ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja zapuščine, ni omejitev, da bi bilo ta postopek dopustno začeti šele, ko zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, s katerim se ugotovi, kdo so dediči in kaj je predmet dedovanja. Edina predpostavka za vodenje postopka stečaja zapuščine je, da je dolžnik pokojni (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP). Sodna praksa ter pravna teorija sta enotni, da je postopek stečaja zapuščine mogoče začeti, čeprav dediči (še) niso znani. Zato v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je krog zakonitih dedičev v zapuščinskem postopku med njimi sporen, na njihovo možnost uveljavljanja varstva njihovih interesov v postopku stečaja zapuščine ni relevantno.

11. Neutemeljeno pa se pritožniki sklicujejo na sklep VSL Cst 292/2020, ker dejansko stanje v njem ni primerljivo s stanjem v obravnavani zadevi. Iz zadeve Cst 292/2020 namreč ne izhaja, da bi bil zoper zapustnika že pred uvedbo dedovanja začet postopek osebnega stečaja. Prav ta bistvena okoliščina pa vpliva na obseg podedovanih zapustnikovih pravic oziroma njegovega premoženja.

12. Pritožbeno sodišče je presojalo tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).