Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 11. 4. 2023 in št. ... z dne 9. 3. 2023. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče ni ugotovilo, da je brezposelna oseba brez vsakršnih prejemkov in brez premoženja, ki bi mu omogočilo preživetje. Tako obveznega kot tudi dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne more plačevati, saj je brez vsakršnih finančnih sredstev. Tožnik meni, da bi sodišče moralo upoštevati določbe Ustave Republike Slovenije pa tudi drugih predpisov, in sicer listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Evropske socialne listine. Sklicuje se tudi na posamezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ter na določbe predpisov, ki urejajo pravice iz socialnega zavarovanja. Nadalje navaja, da ni bilo izvedene javne ustne obravnave. Predlaga ugoditev tožbenemu zahtevku.

3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 11. 4. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 9. 3. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik dolžan v roku 30 dni od vročitve odločbe plačati neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 9. 3. 2023, v skupni višini 274,31 EUR, od tega 254,01 EUR glavnice in 20,30 EUR obresti. V kolikor te obveznosti ne bo poravnal v roku 30 dni od vročitve odločbe, mu bodo zaračunane zamudne obresti in bo zoper njega pričet postopek davčne izvršbe.

7. V tej zadevi je sporno, ali je tožnik dolžan tožencu plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, po stanju dolga na dan 9. 3. 2023, in sicer v višini skupaj 274,31 EUR.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec na podlagi uradne evidence ugotovil, da tožnik, ki je bil vključen v obvezno zavarovanje po podlagi 048, ni poravnal prispevkov z datumom zapadlosti 15. 4. 2022 v višini 224,66 EUR in zamudne obresti v višini 18,15 EUR. Prav tako ni poravnal prispevkov z zapadlostjo 15. 5. 2022 v višini 29,35 EUR in obresti 2,15 EUR, skupno torej 274,31 EUR. Tožnik je bil v relevantnem obdobju zavarovan na podlagi 20. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ),2 kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (zavarovalna podlaga 048).

9. ZZVZZ v 20. točki prvega odstavka 15. člena določa, da je zavarovanec po tem zakonu oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk istega odstavka in si sam plačuje prispevek. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v relevantnem obdobju zavarovan po navedeni določbi (zavarovalna podlaga 048). Že iz omenjene določbe izhaja, da si zavarovanci, zavarovani po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, sami plačujejo prispevke. Enako je določeno tudi v 4. alineji 2. točke 48. člena ZZVZZ. Prav tako je v 2. točki 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV)3 določeno, da zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ sami plačujejo prispevek za pravice do zdravstvenih storitev. Na podlagi 4. člena ZPSV morajo zavezanci, ki nimajo plače, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačati do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

10. ZZVZZ v 58. členu določa, da se glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. Skladno z 59. členom pa ima zavod (toženec) pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov. Navedeni predpisi torej odkazujejo na uporabo določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2).4 Skladno z 2. alinejo tretjega odstavka 3. člena se določbe omenjenega zakona nanašajo tudi na pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

11. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke. Pred relevantnim obdobjem je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje na podlagi odločbe centra za socialno delo, kot oseba, ki ji je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po relevantnem obdobju, na katerega se dolg nanaša, pa je bil tožnik v obvezno zdravstveno zavarovanje vključen kot vzdrževani družinski član in si je spremembo zavarovanja tudi sam uredil na enoti ZZZS.

12. Tožnik se tako v predsodnem kot sodnem postopku sklicuje, da je socialno ogrožen in da ne more plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

13. Že sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da Ustava RS v 51. členu določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Tako ZZVZZ določa krog oseb, ki so vključene v obvezno zavarovanje in pravice, ki zavarovani osebi gredo. Prav tako tudi določa obveznosti zavarovane osebe, med katere sodi tudi plačilo prispevkov. Ne dajejo pa neposrednih pravic mednarodni akti, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi. Tudi sodbe ESČP se nanašajo na druge primere in za odločitev v tej zadevi niso relevantne. Sodišče je pri presoji pravilno upoštevalo določbe predpisov, ki so bistvene za odločitev v tej zadevi in tudi ustrezno obrazložilo svojo odločitev. Ostale pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotovilo, da je brezposelna oseba, brez vsakršnih prejemkov in premoženja, ter da je ogroženo njegovo preživljanje, pa za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne.5

14. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede neizvedbe javne ustne obravnave. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je bila javna glavna obravnava opravljena 18. 9. 2023, katere se tožnik, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil in izostanka tudi ni opravičil. 15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami. 5 Glej Psp 437/2017 in Psp 28/2020.