Jedro

Državljan Republike Slovenije, ki okvare organizma ni dobil na ozemlju R Slovenije, ampak v tujini, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnla pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za občo upravo občine z dne 15.4.1993,s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne.V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja,da je bila tožnikova zahteva utemeljeno zavrnjena.Tožnik namreč okvare organizma ni utrpel na ozemlju Republike Slovenije,v tujini pa med vojno zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije, ni bil v zaporu, internaciji, konfinaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu. Glede na to, ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa in pravic civilnega invalida po določbi 1.člena zakona o civilnih invalidih vojne.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Meni,da tožena stranka neprimerno navaja kot razlog za zavrnitev njegove zahteve,da okvare organizma ni dobil na ozemlju Republike Slovenije. Pomembno je, da je okvaro organizma dobil med okupacijo, na ozemlju takrat enotne države Jugoslavije. Ker ni pravnik, ni vedel za pravice,ki bi jih lahko uveljavljal.Nepravično je,da sedaj v Sloveniji,kjer ima 35 let delovne dobe, nima nobenih pravic.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve.Navaja še,da osebe,ki so dobile okvaro organizma v okoliščinah, pravno relevantnih za priznanje statusa civilnega inavlida vojne po doslej veljavnem zakonu(to je,da so v času,ko so se poškodovale ali zbolele,stalno ali začasno prebivale v drugih delih nekdanje Jugosalvije,in so bile tam v delovnem razmerju ali podobno) in da niso bile prisilno izseljene oziroma se niso tam nahajale zaradi okoliščin iz 2.odstavka 1.člena zakona,po določbah novele zakona o civilnih invalidih vojne,ki so stopile v veljavo 1.1.1993,statusa in pravic civilnega invalida vojne ne morejo več uveljavljati, razen v primeru,če je bila zahteva vložena do 31.12.1992 in do uveljavitve navedenega zakona še ni bila pravnomočno rešena.Tožena stranka predlaga,da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova zahteva za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne utemeljeno zavrnjena. Tožnik napačno meni,da je za uveljavljanje statusa in pravic civilnega invalida vojne nepomembno,na katerem območju nekdanje Jugoslavije je dobil okvaro organizma.Ker je tožnik zahtevo za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne prvič vložil dne 17.2.1993,torej po uveljavitvi novega zakona o civilnih invalidih vojne (ZCIV) , ki je začel veljati 1.1.1993(zakon o civilnih invalidih vojne,Ur.l.RS,št.56/92),je tožnikovo zahtevo obravnavati po tem zakonu.Po navedenem zakonu pa je okoliščina, kje je tožnik dobil okvaro organizma, bistvena za odločitev o stvari.Po določbi 1.člena zakona je namreč civilni invalid vojne tisti državljan Republike Slovenije,ki je kot civilna žrtev vojne ali kot žrtev vojnega materiala na ozemlju Republike Slovenije ali kot žrtev terorističnega napada na Republiko Slovenijo dobil najmanj 20-odstotno okvaro organizma (1.odstavek) ter državljan Republike Slovenije,ki je v navedenih okoliščinah dobil tako okvaro organizma v tujini,kjer je bil zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji, deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu.(2.odstavek). Glede na navedeno zakonsko določbo državljan Republike Slovenije,ki okvare organizma ni dobil na ozemlju Republike Slovenije, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne,ne glede na to,da je okvaro organizma dobil v okoliščinah, ki so sicer pravno relevantne za priznanje statusa civilnega invalida vojne. Ker v obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja,da je tožnik dobil okvaro organizma v Republiki Hrvaški,v svojem rojstnem kraju in da tudi ne gre za primer iz 2.odstavka 1.člena zakona.kar niti ni sporno,je pravilen zaključek tožene stranke,da tožnik pogojev za priznanje statusa in pravic civilnega inavlida vojne ne izpolnjuje.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita,tožba pa neutemeljena. Zato je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).