Jedro

Tožeča stranka ni predložila niti dokončne odločbe, ki jo izpodbija niti ni konkretizirala za katero odločbo sploh gre. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da vloga ni bila ustrezno dopolnjena zato je ni dopustno vsebinsko obravnavati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 12. 10. 2019 zaradi priznanja otroškega dodatka. Tožeča stranka ni predložila dokončnega upravnega akta, zoper katerega je vložila tožbo. Prav tako ni postavila jasnega in določnega tožbenega zahtevka, o katerem bi sodišče odločalo.

2. Zoper sklep je vložil tožnik laično pritožbo. Navaja, da je sodišče njegovo tožbo le površno pregledalo, saj je ni vložil zaradi priznanja otroškega dodatka temveč zaradi neizplačila otroškega dodatka. Otroški dodatek, ki je bil dodeljen njegovi hčeri, je bil brez soglasja zarubljen s strani Centra za socialno delo A.. Hči je ostala brez vseh finančnih sredstev iz naslova otroškega dodatka. Pristojni CSD ni upošteval omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, saj 101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju izrecno določa, da so prejemki iz naslova otroškega dodatka izvzeti iz izvršbe. Zaradi izvedene izvršbe je prišlo do kršitve 2. člena Ustave RS. S poračunavanjem je izkazana čista prevlada moči tožene stranke. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki je namenjen otroku, zato ga tožena stranka ne more zarubiti. Brezplačno pravno pomoč si je urejal, vendar je še ni dobil. Iz sklepa sodišča ni razvidno, da mora priložiti potrdilo o vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je bilo že z vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč, o tem obveščeno. Potrdilo o vložitvi vloge za brezplačno pravno pomoč bi predložil, če bi bil na to opozorjen. Predlaga, da se zadeva vrne v novo sodno odločanje in da se presodi po vsebini. Prosi za prednostno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik pri pristojnem sodišču 21. 10. 2019 vložil "tožbo zaradi socialnega spora". V vlogi pojasnjuje, da mu mora tožena stranka zaseženi denar vrniti iz naslova otroškega dodatka s pripadajočimi obrestmi.

6. Ker tožba ni vsebovala vseh sestavin, ki so potrebne, da bi se lahko obravnavala, je sodišče tožečo stranko s sklepom opr. št. I Ps 1208/2019 z dne 5. 11. 2019 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožbo popravi in dopolni tako, da priloži dokončni upravni akt, za katerega je vložena tožba in postavi jasen in določen zahtevek, o katerem bo sodišče odločalo. Tako popravljeno in dopolnjeno tožbo naj lastnoročno podpiše ter jo predloži v dveh izvodih. V predmetnemu sklepu je sodišče tožečo stranko seznanilo tudi z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo pozvalo, da mora v primeru vložitve le-te, v roku 15 dni sodišču predložiti potrdilo o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Hkrati je sodišče v II. točki izreka sklepa tožnika izrecno opozorilo, da v kolikor v določenem roku ne bo prejelo popravljene vloge ali dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bo vlogo zavrglo. Hkrati jo je opozorilo, da v kolikor ne bo ravnala v skladu z navedenim sklepom, bo sodišče tožbo zavrglo.

7. Iz podpisane vročilnice v spisu je razvidno, da je bil tožniku vročen 13. 11. 2019. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom z dne 5. 11. 2019 pozvalo, da mora v roku 15 dni svojo tožbo popraviti in dopolniti.1

8. Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je tožnik sklep opr. št. I Ps 1208/2019 z dne 5. 11. 2019 prejel 13. 11. 2019, sodišče pa je 27. 12. 2019 na oddelku za BPP pri DSS v Ljubljani še preverilo ali je tožnik vložil prošnjo za BPP. Sodišču je bilo pojasnjeno, da tožnik prošnje za BPP ni vložil. Ker po poteku, v sklepu, določenega roka 15 dni, tožnik ni ravnal skladno z zahtevo sodišča, je sodišče 30. 12. 2019 s sklepom tožbo tožeče stranke zaradi priznanja otroškega dodatka zavrglo.

9. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami v nadaljevanju ZDSS-1) v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena. Potrebno je predložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Vložnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredoval izpodbijane dokončne odločbe, niti ni v sodno postavljenem roku zaprosil za BPP oz. sodišču ni predložil potrdila o vložitvi prošnje za dodelitev BPP.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Nenazadnje tožeča stranka v svojih pisanjih niti ne navaja zakaj ni ravnala skladno z zahtevo sodišča in predložila dokončne odločbe. Navaja le, da v samem sklepu ni bila opozorjena, da mora predložiti potrdilo o vložitvi za prošnje dodelitve BPP. Slednje ne drži, saj je iz spornega sklepa z dne 5. 11. 2019 v II. točki izreka razvidno jasno opozorilo, da v kolikor tožnik dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev BPP ne bo predložil, bo sodišče vlogo zavrglo. Tožeča stranka ni predložila niti dokončne odločbe, ki jo izpodbija niti ni konkretizirala za katero odločbo sploh gre. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da vloga ni bila ustrezno dopolnjena zato je ni dopustno vsebinsko obravnavati.2 1 Navesti mora toženo stranko s polnim nazivom in naslovom sedeža, postaviti jasni in določni tožbeni zahtevek, o katerem bo sodišče odločalo in predložiti dokončno odločbo katero izpodbija ter jo popravljeno in dopolnjeno, lastnoročno podpisano predložiti sodišču v dveh izvodih. 2 Tako se tudi pritožbeno sodišče ne more spuščati v vsebino pritožnikovih trditev, glede nepravilne označbe spora in nezakonitega poračunavanja neupravičeno prejetih javnih sredstev z drugimi javnimi sredstvi, do katerih je oseba še upravičena (peti odstavek 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010 s spremembami)).