Jedro

Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o ugovoru.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep z dne 21. 9. 2015, s katerim je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve toženkinega solastniškega deleža 1/2 na nepremičninah z ID znaki 001, 002, 003 in 004 ter toženkinega solastniškega deleža 3/10 na nepremičnini z ID znakom 005. 2. Toženka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njenemu ugovoru in razveljavi sklep o izdaji začasne odredbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj se sklepa ne da preizkusiti. V nasprotju s podatki spisa je zaključek sodišča, da ni ponudila dokazov za zanikanje obstoja izvenzakonske skupnosti pred 7. 6. 2006. Predlagala je svoje zaslišanje. V zvezi z zatrjevanim darilom sina A. A. za nakup stanovanja, je v dokaz predložila plačilni nalog in pogodbo z dne 25. 9. 2008 ter predlagala zaslišanje. Zato ni mogoče govoriti, da ni izkazala, da ji je bil denar podarjen. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo določbe 272. in 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V času, ko je na podlagi sodnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Črnomlju In 2001/00025 z dne 11. 2. 2004 pridobila solastninski delež na nepremičninah, s pokojnim B. B. nista živela v zunajzakonski skupnosti. Tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, je podala le skopo navedbo o obstoju izvenzakonske skupnosti, brez vseh dokazov, medtem ko je sama dokaze za svoje trditve predlagala. Zmotno je stališče, da zadošča zgolj navedba o obstoju izvenzakonske skupnosti. Kupnino za nepremičnino, ki jo je kupila na dražbi leta 2008, je njej podaril A. A. Zato terjatev ni verjetno izkazana. Nepremičnina z ID znakom 004 je bila kupljena iz sredstev, katera je imela privarčevana še iz obdobja pred sklenitvijo zakonske zveze z B. B. Tudi to bi dokazala s svojim zaslišanjem, ki ga je predlagala. Materialnopravno zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da zadošča zgolj objektivna nevarnost nemožnosti oz. oteženosti uveljavitve terjatve. Glede na obseg premoženja zapustnika bo tožeča stranka v zapuščinskem postopku v vsakem primeru prišla do svojih pravic. Vsak poseg v lastnino je hud poseg in predstavlja škodo za lastnika. Tožniki pa glede na obseg zapustnikovega premoženja ne bodo oškodovani pri uveljavljanju svojih pravic.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča. Pojasnjuje, da dokazov o obstoju izvenzakonske skupnosti med toženko in pokojnim B. B. niso dali prej v spis, ker niso pričakovali, da bo temu toženka sploh ugovarjala. Prilagajo zapisnike o zaslišanju toženke v kazenski zadevi. Dodatno utemeljujejo tudi ostale navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe.

4. Toženka je odgovorila na odgovor na pritožbo. Meni, da so tožniki prekludirani glede dokazov, ki so jih priložili odgovoru na pritožbo in obrazloženo prereka navedbe iz odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Čeprav mora biti postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe hiter, je odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena. Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe se sicer odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Vendar pa to ne pomeni, da za obrazložitev zadostuje zgolj navedba kaj kdo zatrjuje. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP za pravdni postopek. V postopku zavarovanja se uporablja določila ZIZ, določila ZPP pa smiselno, če v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29. in 29.a člen ZIZ). Dokazovanje z zaslišanjem ni pravilo. Enako velja za odločanje pravdnega sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše. Zgolj na podlagi trditve tožeče stranke, ki jo oceni za verjetno izkazano, sicer lahko izda začasno odredbo, vendar pa ima nato tožena stranka možnost te trditve prerekati v ugovornem postopku. Ugovor tožene stranke mora sodišče vročiti tožeči stranki, da lahko nanj odgovori (57. člen ZIZ). Le tako je namreč zagotovljena kontradiktornost postopka.

7. Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da v tej fazi postopka zadošča gola trditev tožeče stranke o obstoju izvenzakonske skupnosti med toženko in sedaj pokojnim B. B. od leta 1999 dalje. Zmotno je tudi štelo, da toženka ni ponudila nobenih predlogov, ki bi izpodbijali obstoj izvenzakonske skupnosti. Toženka je namreč predlagala svoje zaslišanje. S tem je zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Enako procesno kršitev je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi, ker pri odločitvi ni upoštevalo kreditne pogodbe z dne 25. 9. 2008 (priloga B10), na katero se je v dokaz svojih navedb, da ji je sredstva za nakup solastninskega deleža stanovanja v A. podaril sin, sklicevala toženka. Kreditna pogodba je bila v spis vložena 2. 11. 2015, torej pred sprejemom izpodbijane odločitve.

9. Posledično izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na obrazloženo je moralo višje sodišče skladno s 354. členom ZPP ugoditi pritožbi in razveljaviti izpodbijani sklep ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje o ugovoru tožene stranke (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

10. Tožeča stranka je za odločitev o utemeljenosti ugovora zoper izdano začasno odredbo relevantna dejstva navajala v odgovoru na pritožbo in priložila dokaze. Ob ponovnem odločanju bo moralo prvo sodišče upoštevati navedbe tožeče stranke iz odgovora na pritožbo in tožene stranke iz odgovora na odgovor na pritožbo. Začasna odredba, kakršno predlaga tožeča stranka, je t.i. regulacijska začasna odredba. Pri teh začasnih odredbah gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ) in jih ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1). To bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri presoji, ali je podana predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po drugem odstavku 272. člena ZIZ.

11. Ker so stroški postopka zavarovanja del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, bo moralo sodišče o vseh stroških, nastalih v zvezi z začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločati v končni odločbi.

Op. št. (1): Prim. npr. sklep VSL II Cp 1055/2009.