Jedro

Revident je s svojo hčerjo sklenil navidezno darilno pogodbo, ki v skladu s 50. členom OZ ne učinkuje, učinkuje pa prodajna pogodba med njim in kupcem delnic, te prodaje pa revident ni napovedal za odmero davka od dobička iz kapitala, zato mu je bil z izpodbijano odločbo davek pravilno in zakonito odmerjen.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7. 11. 2005. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper odločbo Davčnega urada H. z dne 25. 1. 2005, s katero je bil revidentu odmerjen davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev v znesku 755.041,00 SIT.

2. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je stališče, ki ga je o neupoštevnosti sporne darilne pogodbe v davčnem postopku zavzela tožena stranka, skladno s stališčem upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. 3. Revident v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se upravni odločbi odpravita, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je revident z darilno pogodbo z dne 9. 7. 2003 svoji hčeri A.A. podaril 4280 delnic v skupni vrednosti 9.576.449,32 SIT, da je le-ta navedene vrednostne papirje dne 30. 7. 2003 prodala ter dne 4. 8. 2003 znesek, pridobljen kot izkupiček od prodaje delnic, nakazala na osebni račun B.B., pri čemer je bil kot nalogodajalec nakazila naveden revident, ki je v tistem času od B.B. kupoval stanovanje.

9. ZDoh v 58. členu določa, da je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred pretekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oziroma delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. Osnova za davek od dobička iz kapitala je razlika med prodajno ceno vrednostnega papirja ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug in valorizirano nabavno vrednostjo vrednostnega papirja ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug v času pridobitve (58.b člen ZDoh).

10. Na podlagi določb Obligacijskega zakonika - OZ in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR lahko starši in otroci sklepajo vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepali tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljajo pravice in obveznosti. Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo vsi udeleženci - tudi starši in otroci - spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ), predmet pogodbenega razmerja ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo (37. člen OZ), vsaka pogodbena obveznost pa mora imeti dopustno podlago (39. člen OZ).

11. Vrhovno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje in obeh davčnih organov, da je v obravnavani zadevi revident s svojo hčerjo sklenil navidezno darilno pogodbo. V skladu s 50. členom OZ navidezne pogodbe med strankama ne učinkujejo, velja pa prikrita pogodba, če so izpolnjeni pogoji zanjo (drugi odstavek 50. člena OZ). V obravnavani zadevi revident in njegova hči nista imela namena skleniti darilne pogodbe, temveč je bila volja pogodbenih strank, da se delnice prodajo in kupnina porabi za nakup stanovanja, ki ga je v tistem času kupoval revident. Z namenom, da bi se izognila plačilu davka, je bila prodaja opravljena preko fiktivnega darila hčerki, zaradi česar je bila nato prodaja, ki jo je izvedla hčerka, obdavčena zelo nizko, saj je bila razlika med ceno, ki je veljala v času darilne pogodbe, ter ceno, ki je veljala v času prodaje tri tedne kasneje, zelo majhna v primerjavi z dobičkom, ki bi ga ob neposredni prodaji dosegel revident. Izjava, razvidna iz darilne pogodbe, tako ni ustrezala pravi poslovni volji revidenta in njegove hčere.

12. V obravnavani zadevi tako učinkuje prikrit pravni posel, to je prodaja spornih delnic preko hčerke, ki je nastopala v imenu in za račun revidenta. Takšno stališče je razvidno iz revidentovih izjav, da se je za darilo odločil zaradi ugodnejše obdavčitve, ter dejstva, da je bila kupnina za delnice nakazana prodajalcu stanovanja, ki ga je kupoval revident. Revizijska trditev, da je šlo pri nakazilu kupnine le za kratkotrajno posojilo hčere očetu, je nelogična in neizkazana, kot sta po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ugotovila sodišče prve stopnje in tožena stranka.

13. Revident je torej s svojo hčerjo sklenil navidezno darilno pogodbo, ki v skladu s 50. členom OZ ne učinkuje, učinkuje pa prodajna pogodba med njim in kupcem delnic, te prodaje pa revident ni napovedal za odmero davka od dobička iz kapitala, zato mu je bil z izpodbijano odločbo davek pravilno in zakonito odmerjen.

14. Revident v reviziji uveljavlja tudi bistvene kršitve določb postopka, in sicer zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika in njegove hčerke. Po presoji Vrhovnega sodišča se je sodišče prve stopnje do tega dokaznega predloga jasno opredelilo in v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je dokaz z zaslišanjem nepotreben, saj sta bila oba predlagana zaslišana že v postopku pred upravnim organom. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi tudi v zadostni meri obrazložilo svoja stališča do tožbenih navedb. Do nebistvenih navedb oziroma do navedb, ki so v nasprotju s pravnimi stališči prvostopnega in Vrhovnega sodišča in zato za odločitev niso pomembne, se sodišču ni treba opredeljevati (360. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 oziroma prej prvi odstavek 16. člena ZUS). Glede na navedeno revizijska navedba, da se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh tožbenih navedb in da zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljena.

15. Revident je v reviziji poleg vpogleda v spisovno dokumentacijo in izpodbijane odločbe predlagal tudi dokaz z zaslišanjem njega osebno in njegove hčere. Glede na to, da je bil za dokaz izveden že v upravnem postopku ter ponovno predlagan v tožbi, sodišče prve stopnje pa je njegovo izvedbo zavrnilo (14. točka obrazložitve te sodbe), ne gre za dokazni predlog, ki bi bil dovoljen po 87. členu ZUS-1, poleg tega pa o reviziji odloča Vrhovno sodišče brez obravnave (91. člen ZUS-1).

16. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja revident, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.