Jedro

V tem sporu je toženka uveljavljala samostojni izključevalni ugovor, s katerim je bila v celoti uspešna. Ker je iz tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, je zmotno njegovo stališče, da gre za deljeni uspeh. Za to bi šlo, če bi tožnica s svojim zahtevkom le deloma uspela. Ker pa je v celoti propadla, je edina pravilna stroškovna odločitev ta, da mora toženki povrniti vse njene pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožnica dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati toženki 1.286,03 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

II. Tožnica je dolžna v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 484,92 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. V tem sporu majhne vrednosti je prvostopenjsko sodišče s sodbo, ki jo je izdalo na podlagi tretjega odstavka 457. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi (II. točka izreka) je toženka napovedala pritožbo, odločitev o glavni stvari (I. točka izreka) pa je postala pravnomočna. Po plačilu takse za pritožbeni postopke je sodišče prve stopnje 20. 8. 2019 izdalo izpodbijani sklep, v katerem je podrobneje pojasnilo svojo odločitev o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zavzelo je stališče, da zavrnitev tožbenega zahtevka tožnice ne predstavlja realne slike uspeha v pravdi. Pojasnilo, da je tožnica izkazala obstoj terjatve do toženke za opravljeno delo v višini 3.740,00 EUR in da tega dela toženka ni plačala. Tega ni storila zato, ker je zoper zahtevek tožnice uveljavljala ugovor znižanja plačila zaradi nekvalitetno opravljenega dela. Ta ugovor pa naj bi bil po oceni sodišča prve stopnje utemeljen.

Pritožba in odgovor na pritožbo

3. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njene pravdne stroške naloži v plačilo tožnici oziroma podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba je utemeljena.

6. Temeljno pravilo pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov je doseženi uspeh s tožbo (154. člen ZPP). Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek).

7. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, oprlo na ugotovitev, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen,1 ter da je bil zavrnjen zaradi utemeljenega ugovora znižanja plačila.2 Presodilo je, da tožnica ni upravičena do nikakršnega plačila za opravljeno delo, saj je celotno opravljeno delo neuporabno. Zato je tožbeni zahtevek tudi v celoti zavrnilo.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni potrebno nositi pravdnih stroškov toženke, je posledica zmotne uporabe materialnega prava. Oprta je na dejansko ugotovitev, da sta obe pravdni stranki izkazali obstoj terjatve druga do druge, v posledici česar je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz neprerekanih trditev toženke, ki jih je ta podala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, celo izhaja, da je bila tožnica večkrat obveščena o napakah svojega opravljenega dela in pozvana k njihovi odpravi, pa tega ni storila. Če ima izvršeni posel napako, podjemnik ne more zahtevati plačila dokler pravilno grajana napaka ni odpravljena.3

9. Tožena stranka se lahko v odgovoru na tožbo tožbenemu zahtevku upira s tremi vrstami ugovorov. Z ugovorom nenastale pravice (npr. napake volje), ugasle pravice (npr. izpolnitev obveznosti) in s samostojnimi izključevalnimi ugovori (npr. zastaranje, pobotanje). Kadar je kateri koli od teh ugovorov v celoti utemeljen, sodišče tožbeni zahtevek zavrne, odločitev o pravdnih stroških pa opre na določilo 154. člena ZPP.

10. V tem sporu je toženka uveljavljala samostojni izključevalni ugovor, s katerim je bila v celoti uspešna. Ker je iz tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, je zmotno njegovo stališče, da gre za deljeni uspeh. Za to bi šlo, če bi tožnica s svojim zahtevkom le deloma uspela. Ker pa je v celoti propadla, je edina pravilna stroškovna odločitev ta, da mora toženki povrniti vse njene pravdne stroške. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako, da mora tožnica toženki povrniti vse njene pravdne stroške.

11. Glede na to, da je odločitev o glavnem zahtevku pravnomočno zavrnjena, se pritožbeno sodišče do tistih navedb pravdnih strank v pritožbenem postopku, ki se nanašajo na to odločitev, ne opredeljuje. (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Toženka je upravičena do stroškov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju. 300 točk po Odvetniški tarifi ji pripada za ugovor zoper sklep o izvršbi (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT), 2 x 300 točk za pripravljalno vlogo z dne 4. 10. 2018 in 15. 11. 2018 (tar. št. 19/1 OT), 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 28. 6. 2019 (tar. št. 19/2 OT), 300 točk za zastopanje na naroku 7. 5. 2019 (tar. št. 20/1 OT), 3 x 100 točk za zastopanje na narokih 31. 5. 2019 in 20. 8. 2019 (tar. št. 20/2 OT), 3 x 50 točk za porabljeni čas med zastopanjem na naroku dne 7. 5. 2019, 31. 5. 2019 in 20. 8. 2019 (prvi odstavek 6. člena OT) in 19,96 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člen OT). Pritožbeno sodišče je kot vrednost odvetniške točke upoštevalo 0,459 EUR pri izračunu tistih odvetniških storitev, ki so bile opravljene do 5. 4. 2019, medtem ko je za odvetniške storitve po tem datumu4 kot vrednost odvetniške točke upoštevalo 0,60 EUR.

13. Na nagrado in stroške pooblaščenca tožene stranke (1.018,06 EUR) je sodišče obračunalo še 22 % DDV v višini 223,97 EUR. Temu je prištelo še strošek plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 44,00 EUR. Skupaj priznani izvršilni in pravdni stroški toženke znašajo 1.286,03 EUR. Ta znesek je dolžna tožnica toženki povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (299. člen v zvezi s 378. členom OZ). Sodišče pa toženki ni priznalo stroškov posveta s stranko, dostave potrdila o plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ter pregleda listin in dokumentacije, ker te storitve nimajo narave samostojne storitve oziroma so vključene že v druge nagrade ter priglašene materialne stroške.

O pritožbenih stroških

14. Toženka je s pritožbo uspela. Zato je upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 375 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 OT), priglašenih 20 točk za poročilo stranki (tar. št. 39 OT), 7,9 točk za materialne stroške, skupaj 402,90 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znese 241,74 EUR. Na ta znesek je sodišče odmerilo še 22 % DDV v višini 53,18 EUR. Pritožbeni stroški toženke, upoštevajoč še stroške sodne takse za pritožbeni postopek v višini 180,00 EUR, znašajo 484,92 EUR. Tožnica je dolžna toženki ta znesek povrniti v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (299. člen v zvezi s 378. členom OZ).

1 Tožnica naj bi izkazala obstoj terjatve do toženke na podlagi vtoževanega računa, ki ga toženka ni plačala. 2 V tem delu naj bi toženka izkazala obstoj terjatve do tožnice zaradi njenega nekvalitetnega dela. 3 Navedeno izhaja iz pravila, da je naročnik dolžan prevzeti delo šele, ko je izvršeno (641. člen OZ), podjemnik pa je upravičen zahtevati plačilo šele, ko naročnik potrdi delo (tretji odstavek 642. člena OZ). Glej tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2207/2011. 4 Dne 6. 4. 2019 je pričel veljati sklep o spremembi vrednosti odvetniške točke, ki je vrednost odvetniške točke iz 0,459 EUR zvišal na 0,60 EUR.