Jedro

Dejansko stanje glede sodelovanja tožnika v narodnoosvobodilnemu boju in tudi pravna podlaga, ki je bila podana pred izdajo izpodbijane odločbe o priznanju statusa vojnega veterana, se nista spremenila. Po presoji sodišča ostajajo enake okoliščine oziroma enako dejansko stanje kot jih je tožnik navajal v prvotni zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Zagorje ob Savi (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgla zahtevo tožnika z dne 17. 4. 2014 za priznanje statusa vojnega veterana. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) upravni organ preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.

Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V pritožbenem postopku je pritožbeni organ preizkusil ali je izpodbijani sklep zakonsko utemeljen in ali je v zadevi že bilo pravnomočno odločeno ter ali se je spremenilo dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek. Pravna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana se po Zakonu o vojnih veteranih tudi osebam do dopolnjenega 15 leta starosti ni spremenila. Tožnik ne navaja drugačnega dejanskega stanja glede svojega delovanja v času NOB, kot ga je navajal in je bilo ugotovljeno v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o priznanju statusa vojnega veterana (pravnomočna odločba Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004). Tožnik je vložil zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana, ker je prenašal partizansko pošto, vendar je bilo o takšni zahtevi po Zakonu o vojnih veteranih že odločeno s pravnomočno odločbo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bil s sklepom 130-91/2014-2, ki ga je izdala Upravna enota Zagorje ob Savi 5. 5. 2014 neutemeljeno zavrnjena njegova vloga za obnovo postopka za priznanje statusa vojnega veterana mlajšega od 15 let. Tožnik je na Upravno enoto Zagorje ob Savi poleg vloge za obnovo postopka predložil tudi življenjepis in opis dejanj in načina pomoči narodnoosvobodilnemu gibanju ter opis aktivnosti, ki je bila dalj časa trajajoča. Opisal je svoje delo, ki je potekalo v sodelovanju z očetom in materjo ter bratom in je bilo v korist narodnoosvobodilnemu gibanju od leta 1941 do osvoboditve, leta 1945. Tožnik meni, da se mu zaradi izpodbijanega sklepa godi krivica. Sodišču predlaga, da pregleda vso dokumentacijo in izda ustrezen sklep.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi kot izhaja iz obeh upravnih aktov. Tožena stranka meni, da pogoji za uvedbo obnove postopka po ZUP niso bili izpolnjeni in je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi iz obrazložitve obeh upravnih organov in jih posebej ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Med strankama je v danem primeru sporno, ali je z izpodbijanim sklepom prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrgel zahtevo tožnika z dne 17. 4. 2014 za priznanje statusa vojnega veterana in se pri tem skliceval na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik 10. 9. 2004 že vložil zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno zavrnilno odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004. Navedena odločba je postala dokončna 24. 8. 2006 z vročitvijo odločbe pritožbenega organa 02002-151/2004 z dne 21. 8. 2006, s katero je ta zavrnil pritožbo tožnika, pravnomočna pa je postala 25. 9. 2006. Tožnik je 19. 10. 2006 vložil zahtevo za obnovo postopka za priznanje statusa vojnega veterana, končanega z dokončno in pravnomočno odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004. Ta je bila s sklepom 130-212/2006-2 z dne 7. 11. 2006 zavržena. Navedeni sklep je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo U 587/2007-5 z dne 2. 9. 2008 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, ker prvostopenjski organ ni izdal posebnega sklepa v skladu z 267. členom ZUP, s katerim bi odločil o obnovi postopka. V ponovnem postopku je bil 12. 11. 2008 izdan sklep 130-212/2006, s katerim je bila zavržena vloga tožnika za obnovo postopka za priznanje statusa vojnega veterana Pritožbeni organ je 21. 12. 2010 z odločbo 02002-151/2004 zavrnil pritožbo tožnika zoper ta sklep. Upravno sodišče RS v Ljubljani je 27. 9. 2011 s sodbo št. I U 100/2011-7 tožbo zavrnilo.

Pooblaščenec tožnika je 16. 1. 2012 ponovno vložil predlog za obnovo postopka za priznanje statusa vojnega veterana, končana s pravnomočno odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004. Ta predlog je bil 3. 2. 2012 s sklepom 130-11/2012-2 zavržen. Pritožbeni organ je 9. 3. 2012 pritožbo z odločbo 02002-151/2004 zavrnil. Upravno sodišče RS je 16. 10. 2013 s sodbo IU 525/2012-8 tožbo zavrnilo. Dejansko stanje in pravna podlaga, ki je bila podana v času izdaje prve odločbe se vse do vložitve nove zahteve ni spremenila. Kot je prvostopenjski organ glede na dejansko stanje, ki nesporno tudi izhaja iz listin upravnega spisa tožniku pravilno pojasnil se o zahtevi stranke ne more ponovno odločiti. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ zahtevo tožnika na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel. Tudi drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da se dejansko stanje glede sodelovanja tožnika v narodnoosvobodilnemu boju in tudi pravna podlaga, ki je bila podana pred izdajo izpodbijane odločbe o priznanju statusa vojnega veterana Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004 ni spremenila. Tudi po presoji sodišča ostajajo enake okoliščine oziroma enako dejansko stanje kot jih je tožnik navajal v prvotni zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana, ki jo je vložil pri upravnemu organu 10. 9. 2004 in o kateri je bilo odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi 59101-37/2004 z dne 16. 11. 2004. Tudi po mnenju sodišča je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana, ki jo je vložil 17. 4. 2014 z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgel. Ker sta po povedanem izpodbijani sklep in odločba pritožbenega organa pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, saj se v predmetni zadevi izpodbija procesni sklep izdan v postopku izdaje upravnega akta.