Jedro

Tožeča stranka kot stečajni upnik tožene stranke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka. Zaradi tega je iztoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo procesno pravilno, ko je v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka. Sklep o nadaljevanju je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od predloga upnika za nadaljevanje postopka. Takšen predlog upnika vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožba zavrže in se postopek ustavi. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi odločilo, da mora tožeča stranka v osmih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 312,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2. Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe iz prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pravdni postopek se lahko nadaljuje tudi s prevzemom postopka s strani stečajnega upravitelja. ZFPPIPP ne daje podlage za drugačno razlago tega inštituta. Določba drugega odstavka 301. člena je jasna in nedvoumna. Gre za procesni sklep o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj. Drugače kot ZPP ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje.

3. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem gospodarskem sporu majhne vrednosti glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Nobenega dvoma ni, da tožeča stranka kot stečajni upnik tožene stranke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka. Zaradi tega je iztoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP) (1). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo procesno pravilno, ko je v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka. Sklep o nadaljevanju je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od predloga upnika za nadaljevanje postopka. Takšen predlog upnika vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika v vsakem primeru preneha (2), zato nikakor ne drži pritožbena kritika v smeri, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru odločati o utemeljenosti tožbenega zahtevka v skladu z navodili, ki jih je Višje sodišče v Kopru opredelilo v sklepu, Cpg 232/2013 z dne 28.11.2013 (3).

6. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Sodišče prve stopnje bi sicer moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa tožbe zavreči, vendar takšna odločitzev ne predstavlja bistevene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, vsekakor pa takšna odločitev ni v škodo tožeči stranki.

op. št. 2: sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, III Ips 63/2012 op. št. 3: v tistem trenutku sklep o preizkusu terjatev sploh še ni bil objavljen, zato enomesečni rok iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP sploh še ni začel teči