U-I-240/96

24.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Ervina in Slavice Dokič iz Pirana, na seji dne 24. oktobra 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran (Uradne objave Občine Piran, št. 18/96) in Odloka o spremembi odloka o določitvi regionalnih cest (Uradni list RS, št. 39/96) Vlade Republike Slovenije se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v :

A.

1.Pobudnika izpodbijata Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran, s katerim je Občinski svet Občine Piran uredil režim prometa in parkiranja v naseljih Občine Piran. Pobudnika svoj pravni interes utemeljujeta s tem, da jima je bilo kot občanoma Občine Piran z izpodbijanim odlokom poseženo v svobodo gibanja, v pravice uveljavljanja pravic pred sodišči in v pravico do dela. Pobudnika navajata, da naj bi občina po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 in 9/96 - odl. US - v nadaljevanju: ZLS) ne imela podlage za izdajo predpisa o urejanju prometa. Omejitve prometa in parkiranja, ki jih uvaja izpodbijani odlok, naj bi bile tudi v nasprotju s 70. členom Ustave, ki določa, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Odlok naj bi onemogočal splošno uporabo cest v naseljih, in naj bi bil zato v nasprotju z Zakonom o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 prečiščeno besedilo, 32/89, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 55/92, 13/93, 32/93 in 66/93 - v nadaljevanju: ZCes). Ta naj bi v 2. in 3. členu namreč določal, da so javne ceste dobrine splošnega pomena in dostopne brez omejitev vsem.

2.Pobudnika izpodbijata tudi Odlok o spremembi odloka o določitvi regionalnih cest, s katerim je Vlada skrajšala dolžino regionalne ceste Valeta - Portorož - Piran, tako da ta ne sega več v mesto Piran. Po mnenju pobudnikov Vlada nima pristojnosti za sprejemanje te vrste predpisov. Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 32/89 in 4/91) je namreč v 12. členu določal, da se s 1.1.1990 začasno do uveljavitve ustrezne zakonske ureditve prenese opravljanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike na Izvršni svet SRS. Ker ustrezna zakonska ureditev ni bila sprejeta, naj bi Vlada ne imela pristojnosti za izdajo tega predpisa.

3.Ker naj bi zaradi uveljavitve izpodbijanih aktov prihajalo tudi do nepopravljivih škodljivih posledic in ogromne gospodarske škode, pobudnika predlagata tudi takojšnje zadržanje izvajanja izpodbijanega odloka.

B.

4.Ustavno sodišče je pobudo pobudnikov zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Člen 21. ZLS določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom (prvi odstavek). Tako Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 5/82, 40/84, 29/86 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 55/92, 13/93 in 66/93 - v nadaljevanju: ZVCP) v 9. členu določa, da je občinski svet (Zakon govori še o občinski skupščini in njenem izvršnem svetu) odgovoren za nemoten in varen potek prometa v naseljih.

Pri tem lahko predpiše zlasti prometno ureditev v naseljih, določa postopek, pogoje in način za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil, določi prednostne in stranske ceste, enosmerne ceste, omeji hitrost vožnje skozi naselja itn. Urejanje prometa na lokalnih cestah in javnih površinah lokalnega pomena sodi torej v izvirno pristojnost občine.

5.ZCes v 2. členu določa, da so javne ceste prometne površine, ki jih lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom. Ta "prosta uporaba" javnih cest ne pomeni - kot si to razlagata pobudnika - da na javnih cestah ni mogoče omejiti vrst in načina prometa ali jih nameniti zgolj za določeno vrsto prometa. Kot že rečeno, ZVCP v 9. členu določa, da prometno ureditev v naseljih predpisujejo občine. Sem spadajo tudi prepoved določenih vrst prometa, ureditev mirujočega prometa, časovne omejitve prometa itn. Pri tem ne gre za omejitev splošne uporabe cest v naseljih ali za ukinitev njihove splošne rabe, kot to zatrjujeta pobudnika, pač pa za določanje pogojev in načinov te splošne rabe.

6.Pobudnika izpodbijata tudi spremembo Odloka Vlade o določitvi regionalnih cest, saj naj bi Vlada ne imela pristojnosti za sprejemanje te vrste predpisov. Tudi ta trditev pobudnikov je neutemeljena. O razvrstitvi cest med regionalne ceste je po 7. členu ZCes odločala Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.

Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS v četrtem odstavku 12. člena določa, da se s 1.1.1990 začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve prenese opravljanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike na Izvršni svet SRS. Po 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91) nadaljuje izvršni svet delo kot vlada po določbah Ustave iz leta 1991. Vlada je torej prevzela pristojnosti, ki jih je pred uveljavitvijo Ustave imel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, zato ima tudi pristojnost, da izdaja predpise po 7. členu ZCes.

7.Pobudnika omenjata tudi, da izpodbijani občinski odlok posega v njuno svobodo gibanja, pravico do dela in v pravice do uveljavljanja pravic pred sodišči. Ustavno sodišče bi lahko v primeru, ko bi določen predpis o ureditvi prometa v naselju znatno posegal v posamezne ustavne pravice in svoboščine pobudnikov in drugih prebivalcev naselja, tako ureditev presojalo z vidika sorazmernosti predpisanih ukrepov z ustavno varovanimi pravicami. Vendar pa iz navedb pobudnikov in iz vsebine izpodbijanih aktov ni razvidno, na kakšen način bi lahko ta akta posegala v navedene pravice pobudnikov; Ustavno sodišče se zato v tem primeru v oceno sorazmernosti ne spušča.

C.

8.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik: dr. Tone Jerovšek