Jedro

Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025, zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113. člena ZS, prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 246/2025.

Obrazložitev

1.preSodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo, da so Kreditna pogodba št. ... z dne 9. 4. 2008 ter Sporazum o zavarovanju denarne terjatve in Kreditna pogodba št. ... v obliki Notarskega zapisa opr. št. SV .../08 z dne 11. 4. 2008, nični (točka I izreka). V točki II izreka je toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 39.867,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2013 dalje. V točki III izreka je odločilo, da se ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke v višini 103.207,60 EUR z obrestmi od 14. 4. 2008 dalje in 7.305,41 EUR z obrestmi od 21. 5. 2008 dalje, po obrestni meri 6%. V točki IV izreka je še odločeno, da je tožena stranka dolžna v celoti povrniti tožeči stranki njene priznane pravdne stroške.

2.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) se pritožuje zoper sodbo v celoti.

3.Postopek se prekine.

4.Tožeča stranka je s toženko sklenila Pogodbo o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank (CHF). V zavarovanje terjatve je bila ustanovljena hipoteka. Po sklenitvi pogodbe se je bistveno spremenilo valutno razmerje med CHF in EUR, zato se je kreditna obveznost tožeče stranke precej povečala. Zahtevala je ugotovitev ničnosti sklenjenih pogodb in Sporazuma o zavarovanju terjatve ter plačilo razlike med plačanim in prejetim zneskom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025, v skladu s tretjim odstavkom, točko (a) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), s sklepom z dne 18. 11. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (SEU) naslovilo vprašanji glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 v (v nadaljevanju Direktiva). Postavljeni vprašanji se glasita:

"1. Ali je treba člen 3 (1) Direktive in razlage Sodišča EU o merilih presoje predpostavke "znatno neravnotežje" pri pogodbenem pogoju, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razlagi tako, da nasprotuje sodni razlagi nacionalnega prava, ki v primeru, da se to tveganje ne realizira na način, da mora potrošnik vrniti banki višji skupni znesek denarja, kot ga je ob sklenitvi pogodbe, glede na elemente, ki so mu bili takrat znani, lahko pričakoval in izračunal, takšen pogoj ne razglasi za nepošten.

2. Ali je treba člen 3(1) Direktive in sodbo Sodišča EU C-405/21 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere se pogodbeni pogoj, ki v celoti in neomejeno prevali valutno in obrestna tveganje na potrošnika, razglasi za nepošten, zgolj na podlagi meril sodišča EU, s katerimi se opredeljuje zahteva "dobre vere"?

6.Toženka v pritožbi zoper sodbo izpodbija prvostopenjsko odločitev o ničnosti kreditnih pogodb potrošnika, vezanih na tujo valuto (CHF), zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, kot jih določa Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), v katerega je bila prenesena Direktiva. Določba 24. člena ZVPot predstavlja materialnopravne predpostavke za ugotavljanje nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki so v Direktivi ubesedene v členu 3(1). O vprašanju nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 24. člena ZVPot in s tem povezanim vprašanjem ničnosti kreditne pogodbe (23. člen ZVPot)1, je zato treba odločiti upoštevaje odgovor SEU v zgoraj navedeni zadevi Višjega sodišča v Mariboru.

7.Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025 2, zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113. člena ZS3, prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).4

8.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi SEU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.5

9.Zoper predmetni sklep o prekinitvi postopka imajo stranke v skladu z 211. členom Zakona o pravdnem postopku pravico do pritožbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.6

-------------------------------

1V skladu z navedeno določbo so pogodbeni pogoji nični.

2Odločitev v predloženi zadevi bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in bodo sodišča morala upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah.

3"Postopek v zadevi, kjer je bil vložen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva."

4Tako je postopalo tudi VS RS v zadevah: sklep X DoR 238/2022 z dne 8. 3. 2023, sklep II DoR 462/2024 z dne 18. 6. 2025 in sklep II DoR 120/225 z dne 18. 6. 2025, sklep II DoR 324/2025 z dne 1. 10. 2025, sklep VSM I Cp 840/2021 z dne 16. 11. 2021.

5Pritožbeno sodišče se zaveda, da je Vrhovno sodišče v zvezi z vrnitvenim zahtevkom v zadevi kredita, vezanega na tujo valuto CHF, že zastavila predhodno vprašanje Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025, vendar mora v predmetni zadevi prvenstveno odločiti o vprašanju ničnosti kreditne pogodbe, zato je trajanje prekinitve vezalo na sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

6Zoper sklep o prekinitvi postopka je pritožba izrecno izključena le v zadevi, kjer je bil izdan sklep, s katerim je sodišče predhodno vprašanje odstopilo v odločanje Sodišču EU (tretji odstavek 113.a člena ZS), to pa ne velja za ostale sklepe o prekinitvi postopka. Določba tretjega odstavka 113.a člena je izjema, izjeme pa je treba razlagati ozko, ta izjema je določena z namenom, da instančno sodišče ne bi nižjemu sodišču preprečilo postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU.