Jedro

Glede problematiziranega postopanja pravosodnih policistov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZKP v členu 213.č določa, da če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugače določeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdrževanja reda in discipline, uporabe prisilnih sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalnih prostorov za pripornike (obtoženec je bil v kritičnem času v priporu v drugi kazenski zadevi), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, je ZIKS-1, ki v prvem odstavku 238. člena določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, med drugim opraviti tudi pregled bivalnih prostorov. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, sprejet na podlagi ZIKS-1, pa v 26. členu podobno določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanje hišnega reda v zavodu med drugim opravljati preglede bivalnih in drugih prostorov. Dodatno 236.c člen ZIKS-1 določa, da se, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar na podlagi pisne odredbe vodje oddelka za varnost ali operativnega vodje, opravi pregled prostora v katerem biva obsojenec oziroma pripornik.

Upoštevaje obtoženčevo predhodno ravnanje - napad z nožem na pripornika D. D. ter izpoved pravosodnega policista B. B., da so pri obtožencu tudi v preteklosti že večkrat pri pregledu sobe našli prirejeno bodalo, so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravosodni policisti upravičeno sumili, da je v sobi obtoženca nedovoljena stvar in tako ravnali skladno z določbo 236.c člena ZIKS-1.

Izrek

Pritožba zagovornice obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov obrambe obtoženega A. A. ugodi in izloči dokaze "Zadeva: najdba prirejenega ročaja zobne ščetke številka 722 - 136/2020 - 6175 z dne 7. 4. 2020", "Poročilo o izvedbi pregleda prostora številka 722/2020 z dne 4. 5. 2021" in "Zapisnik o zaslišanju priče B. B. pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. II Kpr 33656/2020 z dne 4. 5. 2021".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obtoženčeve zagovornice ter proučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5. Pritožbeno naziranje, da se določba drugega odstavka 18. člena ZKP razteza na vsak dokaz, ki je predlagan v kazenskem postopku zoper določeno osebo, ne glede na to, ali je bil pridobljen v kazenskem postopku ali v drugih postopkih, kar zavezuje sodišče, da med drugim za vsak tak dokaz preveri, ali je bil pridobljen s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanj v ZKP-ju določeno, da se sodna odločba nanj ne more opreti, je zmotno. V določbi drugega odstavka 18. člena ZKP dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, niso omenjeni med dokazi, na katere se sodna odločba ne sme opreti. Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Iz navedenega izhaja, da je dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, potrebno izločiti iz kazenskega spisa le če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tem kontekstu pritožbeno sodišče zavrača stališče zagovornice, da četudi so pravosodni policisti kot pooblaščene uradne osebe Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij delovali po pravilih Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) pri pregledu sobe obtoženega A. A., je pri tem nastale listine in zasežene predmete potrebno presojati v skladu s pravili ZKP, če so take listine in zaseženi predmeti predloženi in predlagani v dokazne namene v kazenskem postopku.

6. Zagovornica v nadaljevanju zavzema stališče, da so bili dokazi, katerih izločitev je obramba predlagala na predobravnavnem naroku, pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sicer privilegija zoper samoobtožbo. Iz izpovedi pravosodnih policistov B. B. in C. C. ter listin, ki so jih pravosodni policisti izdali po določbah ZIKS-1 namreč izhaja, da je bil pregled sobe in odvzem najdenih predmetov ter pregled obtoženčeve jakne v sobi opravljen zaradi predhodnega obtoženčevega napada z nožem na pripornika D. D., torej zaradi suma, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, predmeti pa so bili zaseženi z namenom zbiranja dokazov v zvezi s tem kaznivim dejanjem. V taki situaciji bi morali pravosodni policisti predmetne ukrepe zoper obtoženca prepustiti policistom ali obtoženca pred izvedbo teh ukrepov poučiti v skladu z določbo šestega odstavka 148. člena ZKP o privilegiju zoper samoobtožbo.

7. Navedeno razlogovanje pritožbenega sodišča ne prepriča. Ni dvoma, da je bil pregled sobe obtoženca v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... (v nadaljevanju ZPKZ) in zaseg predmetov opravljen zaradi obtoženčevega predhodnega napada z nožem na pripornika D. D. Vendar ne z namenom zbiranja dokazov v zvezi s sumom, da je storil kaznivo dejanje, temveč zaradi suma, da je v njegovi sobi nedovoljena stvar, katere vnos in posedovanje je po hišnem redu v ZPKZ prepovedano. Iz spisovnega gradiva tako izhaja, da je obtoženec po napadu z nožem na pripornika D. D., nož prostovoljno odložil na poziv pravosodnih policistov, ki so ga (nož) zavarovali, D. D. nudili prvo pomoč in poklicali reševalno vozilo, obtoženca premestili v drugo sobo, nato pa o dogodku obvestili policiste. Le-ti so v kratkem prišli v ZPKZ in prevzeli postopek zoper obtoženca zaradi suma storitve poskusa kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1 ter v ta namen opravili ogled kraja dejanja, pri tem pa med drugim tudi prevzeli nož, s katerim je obtoženec napadel D. D., in zbrali potrebna obvestila. Glede na navedeno ni prav nobene podlage za trditev, da so pravosodni policisti pregled sobe obtoženca in zaseg predmetov opravili z namenom zbiranja dokazov v zvezi z sumom, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.

8. Glede problematiziranega postopanja pravosodnih policistov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZKP v členu 213.č določa, da če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugače določeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdrževanja reda in discipline, uporabe prisilnih sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalnih prostorov za pripornike (obtoženec je bil v kritičnem času v priporu v drugi kazenski zadevi), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, je omenjeni ZIKS-1, ki v prvem odstavku 238. člena določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, med drugim opraviti tudi pregled bivalnih prostorov. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, sprejet na podlagi ZIKS-1, pa v 26. členu podobno določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanje hišnega reda v zavodu med drugim opravljati preglede bivalnih in drugih prostorov. Dodatno pa 236.c člen ZIKZ-1 določa, da se, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar na podlagi pisne odredbe vodje oddelka za varnost ali operativnega vodje, opravi pregled prostora v katerem biva obsojenec oziroma pripornik. Upoštevaje obtoženčevo predhodno ravnanje - napad z nožem na pripornika D. D. ter izpoved pravosodnega policista B. B., da so pri obtožencu tudi v preteklosti že večkrat pri pregledu sobe našli prirejeno bodalo, so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravosodni policisti upravičeno sumili, da je v sobi obtoženca nedovoljena stvar in tako ravnali skladno z omenjeno določbo 236.c člena ZIKS-1. 9. Tudi z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, da v odredbi za izvedbo pregleda prostora ZPKZ z dne 7. 4. 2020 niso navedeni zakonski pogoji iz 236.c člena ZIKS-1, da obtoženec pri pregledu sobe ni bil prisoten, iz navedene odredbe pa tudi ni razvidno, ali obtoženec ni bil dosegljiv oziroma ali so obstajali kakšni drugi zakonski razlogi, zakaj ni bil prisoten ter da domnevno prisoten pripornik poročila o izvedbi pregleda prostora ni podpisal, zagovornica ne more uspeti.

10. Iz odredbe za izvedbo pregleda prostora ZPKZ z dne 7. 4. 2020 izhaja, da je poveljnik E. E. na podlagi 236.c člena ZIKS-1 odredil pregled obtoženčeve sobe zaradi suma, da je v tem prostoru nedovoljena stvar. Tako je tosmerna pritožbena navedba protispisna. Drži sicer, da v odredbi oziroma poročilu o izvedbi pregleda prostora ni naveden razlog zakaj je bil pregled sobe obtoženca opravljen brez njegove navzočnosti v smislu drugega odstavka 236.c člena ZIKS-1 (ki določa, da se pregled prostora opravi v navzočnosti obsojenca, če pa obsojenec ni dosegljiv ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi lahko ogrozil varno izvedbo pregleda, lahko pravosodni policist pregleda prostor brez njegove navzočnosti, pri čemer je kot priča navzoč eden od drugih obsojencev) ter da prisoten pripornik F. F. poročila o izvedbi pregleda prostora ni podpisal, vendar to še ne pomeni, da so pravosodni policisti pregled obtoženčeve sobe in zaseg predmetov opravili nezakonito, kot to smiselno razloguje pritožnica. Na tem mestu je potrebno pojasniti, da ZIKS-1 v 236.c členu ne določa sankcije zaradi morebitnih nepravilnosti pri izvedbi pregleda prostora v ZPKZ. Ugotoviti pa je tudi, da obramba ni vzpostavila resnega dvoma glede pristnosti izvedenega pregleda prostora in zasega predmetov kot to izhaja iz odredbe oziroma poročila o izvedbi pregleda prostora ter listine "Zadeva: najdba prirejenega ročaja zobne ščetke" z dne 7. 4. 2020. 11. To, da je sodišče predmetno odredbo za izvedbo pregleda prostora z dne 7. 4. 2020 poslalo v izjasnitev strankam šele 12. 1. 2024, torej po tem, ko je obramba že zavzela svoje stališče glede samega pregleda obtoženčeve sobe in zasega predmetov v ugovoru zoper obtožnico z dne 21. 9. 2021 in na predobravnavnem naroku dne 4. 4. 2022, nima prav nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, kot to razloguje zagovornica v 6. točki svoje pritožbe. V zvezi z golo pritožbeno pripombo, da bi moral odredbo za pregled obtoženčeve sobe in osebnih predmetov izdati preiskovalni sodnik skladno z določbo 214. člena ZKP, pritožbeno sodišče še dodatno pojasnjuje. V obravnavanem primeru je šlo za ukrep pregleda bivalnega prostora v ZPKZ, ki ga opredeljujejo navedene določbe ZIKS-1 in Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov in ne za hišno preiskavo. So pa organi ZPKZ pri pregledu bivalnega prostora zavezani tudi s 36. členom Ustave RS, ki opredeljuje pravico do nedotakljivosti stanovanja. Ustavno varovane človekove pravice in svoboščine (z nekaj izjemami) niso absolutne, temveč so lahko podvržene omejitvam, v zvezi z ustavnim testom sorazmernosti. Prestajanje zaporne kazni v kateremkoli zavodu za prestajanje kazni zapora pa pomeni specifično situacijo, v kateri je že po sami naravi zaporniku oziroma priporniku nujno odvzeta pravica do svobode, omejena pa mu je tudi vrsta drugih pravic, med njimi nedvomno tudi pravica do zasebnosti in pravica do nedotakljivosti stanovanja. Takšne omejitve so po sami naravi prestajanja zaporne kazni oziroma pripora v zavodu nujno potrebne za učinkovito varstvo temeljnih vrednot - varnosti, zdravja in življenja ljudi (zapornikov oziroma pripornikov ter zavodskega osebja), pa tudi za zagotovitev hišnega reda in discipline (tako že Višje sodišče v Ljubljani v odločbi V Kp 2483/2017 z dne 10. 3. 2020, na katero se sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče).

12. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.