Jedro

Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu naložilo plačilo 42.867,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2024 do plačila ter odločilo o pravdnih stroških.

2.Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih pravdnih stroških.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog ni popoln.

5.Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Temeljno merilo za odločanje o predlogu za dopustitev revizije po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja.

6.Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP),

s čimer se je strankam želelo zagotoviti večjo varnost in večjo verjetnost, da bodo v postopku učinkoviteje varovane njihove pravice.

Odvetnik kot pravni strokovnjak mora biti sposoben zadostiti tem zahtevam. Vrhovno sodišče že vrsto let z obrazloženimi sklepi o zavrženju predlogov njihove vlagatelje (torej odvetnike) opozarja na to problematiko.

8.Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči. Predlog je tako vsebinsko popolnoma prazen.

9.Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

2Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 in sklep Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020.

3Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, smiselno enako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 377, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.