Jedro

Sklep o končanju postopka osebnega stečaja, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev, je izvršilni naslov že po splošni določbi prvega in drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje pa je pravilno povzelo še specialno določbo četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške, mora pa upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti strošek pritožbenega odgovora v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikova ugovora z dne 19. 11. 2021 in 27. 1. 2022 zoper sklep o izvršbi in dodati sklep o izvršbi (I. točka izreka). Hkrati mu je naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema izpodbijanega sklepa povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz v predlogu za izvršbo označenega izvršilnega nasloa – sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 0000/2014 z dne 30. 12. 2020 – ne izhaja, da bi bil slednji izvršilni naslov, saj upnik z ničemer ni dokazal, da je izvršilni naslov že postal pravnomočen in izvršljiv. Nadalje izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo njegove ugovorne navedbe v zvezi z upnikovimi pritožbeni stroški zoper sklep o izvršbi v znesku 182,32 EUR in opozarja, da ta strošek ni nastal po njegovi krivdi. Navaja še, da je terjatev, ki jo s predlogom uveljavlja upnik, že zastarala, saj gre za terjatev, ki je starejša od 10 let. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je predmetna odločba izvršilni naslov v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ in četrtim odstavkom 396. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), pravnomočnost pa izhaja iz portala AJPES. Prav tako dolžnik brez argumentov vztraja pri zastaranju terjatve, čeprav temelj upnikove terjatve predstavlja sklep St 0000/2014 z dne 30. 12. 2020 in gre za judikatno terjatev. Neutemeljene pa so tudi dolžnikove navedbe glede pritožbenih stroškov dodatnega sklepa o izvršbi z dne 24. 1. 2022, saj je bila upnikova pritožba potrebna za izvršbo. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju o končanju postopka osebnega stečaja St 0000/2014 z dne 30. 12. 2020 in seznama neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 12. 2020. Dolžnik neutemeljeno navaja, da predmetna odločba ne prestavlja izvršilnega naslova. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje in opozarja upnik v odgovoru na pritožbo, je citirani sklep, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev,1 izvršilni naslov že po splošni določbi prvega in drugega odstavka 17. člena ZIZ. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo še specialno določbo četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da je predmetni izvršilni naslov postal pravnomočen 15. 1. 2021, kot je možno preveriti na podlagi izpisa iz portala AJPES, ki ga je upnik priložil k predlogu za izvršbo, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

6. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je upnikova terjatev zastarala. Že sodišče prve stopnje je ob pravilni materialnopravni podlagi, t.j. 356. člen Obligacijskega zakonika (v naljevanju OZ, ustrezno pojasnilo, da gre v obravnavani zadevi za terjatev, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, te pa zastarajo v 10 letih. Pravilno se je pri tem sklicevalo na 258. člen ZFPPIPP in četrti odstavek 369. člena OZ, ki določa, da v kolikor je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. Ker se je stečajni postopek pravnomočno zaključil 15. 1. 2021, predlog za izvršbo pa je bil vložen 8. 10. 2021, je utemeljeno zaključilo, da dolžnikov ugovor zastaranja in s tem ugovorni razlog po 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ ni utemeljen, saj 10 letni zastaralni rok še ni potekel. 7. V zvezi z upnikovimi pritožbenimi stroški zoper sklep o izvršbi z dne 25. 10. 2021 in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo v dodatnem sklepu o izvršbi z dne 24. 1. 2022, pa je sodišče prve stopnje prav tako ustrezno pojasnilo, da je upnik s pritožbo zoper sklep o izvršbi z dne 25. 10. 2021 uspel in gre za izvršbo potreben strošek, saj bi sicer izvršba tekla zgolj za izterjave glavnice (peti odstavek 38. člena ZIZ). Kot je še pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je temeljni kriterij, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, njihova potrebnost za postopek izvršbe.

8. Dolžnik v zvezi z višino odmerjenih stroškov upnika (odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa) ne podaja posebnih trditev. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo je pravilno uporabljeno, odmerjena višina stroškov je skladna z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT).

9. Pritožbeno uveljavljani razlogi tako podani. Sodišče druge stopnje je po tem, ko tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške, saj mu niso bili povzročeni neutemeljeno (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v povezavi s šestim odstavkom 38. člena ZIZ). Ker se je upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, ti predstavljajo nagrada za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 300 odv. točk, slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 6 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk), oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnik plačati upniku stroške pritožbenega odgovora v skupnem znesku 224,00 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

1 3. točka izreka predmetnega sklepa.