Jedro

V skladu s 1. odstavkom 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ter predlagati, kako in v čem naj se ga odpravi.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je 14. 5. 2010 vložila tožbo zoper v uvodu navedeno toženo stranko (v nadaljevanju MOL), v kateri navaja, da si je ta nezakonito prilastila vodni objekt, infrastrukturo ter vodne vrtine ŠP-1/98 na zemljišču parc. št. 227/1 k.o. ... in da je nezakonito postavila opozorilne znake ter ograjo na zemljišču tožnice, vse to brez dovoljenj in soglasij. Za vodno vrtino MOL nima lokacijske informacije, ne gradbenega niti uporabnega dovoljenja, kar izkazuje inšpekcijska listina 06114-543/2008. Tožnica nadalje navaja, da toži MOL tudi za podeljevanje več kot 30 nelegalnih vodnih priključkov. Tožnici je kršena pravica do „priklopa vode“, saj je bila zavrnjena zahteva za dodelitev vodovodnega priključka, čeprav ji vodna pravica pripada od leta 1998 po odstopni izjavi tedanjega lastnika A.A. Poleg tega tožnica toži MOL zaradi nezakonito pridobljenega vodnega dovoljenja št. 35527-17/2007 in navaja razloge za njegovo nezakonitost. Zahteva pravico do vodovodnega priključka oz. vodnega soglasja in odškodnino, ki ji je po njenem mnenju težko določiti vrednost. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi nepravilnosti, da kaznuje odgovorne osebe „zaradi kršitve uradne dolžnosti ZV-1, ZGO-1, URS 79/2007“, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka in odškodnine zaradi kršitve temeljne človekove pravice „za dodelitev vodovodnega priključka pitne vode“ v višini 150.000 EUR.

Ker navedena vsebina ni omogočala preizkusa, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče 16. 6. 2010 tožnico pozvalo, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti, in sicer: da navede izpodbijani upravni akt, da navede, ali se je zoper njega pritožila in kdaj je prejela drugostopenjsko odločbo, da predloži upravna akta obeh stopenj, da oblikuje tožbeni predlog v skladu s 1. odstavkom 33. člena ZUS-1 in da njen pooblaščenec B.B. predloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Opozorilo jo je tudi, da bo sodišče v primeru, če ne bo odpravila pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, zavrglo tožbo.

Kot je razvidno iz povratnice v spisu, je tožnica navedeni poziv prejela 17. 6. 2010, vendar v roku (niti kasneje) ni ravnala v skladu z njim.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena ZUS-1 je upravni spor namenjen preizkusu zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. S tožbo se lahko zahteva odprava upravnega akta, izdaja oz. vročitev upravnega akta ali njegova sprememba (1. odstavek 33. člena ZUS-1). Zato je treba v skladu s 1. odstavkom 30. člena ZUS-1 v tožbi navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo ter predlagati, kako in v čem naj se ga odpravi. Ker te vsebine obravnavana tožba nima, zadeve že iz teh razlogov ni mogoče obravnavati.

Tožnica v tožbi med ostalimi nepravilnostmi sicer zatrjuje tudi nezakonitost vodnega dovoljenja št. 35527-17/2007 z dne 7. 12. 2007 (priloga A3), ki je bilo izdano MOL. Ker pa tožba niti glede te odločbe nima predloga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, sodišče pa je v skladu s 1. odstavkom 40. člena ZUS-1 pri presoji upravnega akta vezano na meje tožbenega predloga, se sodišču zaradi te pomanjkljivost ni bilo treba ukvarjati z ostalimi predpostavkami za vložitev tožbe zoper navedeno vodno dovoljenje (med drugim, ali je tožba pravočasna in ali je tožnica glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem primeru sploh aktivno legitimirana za vložitev tožbe).

Glede na navedeno je sodišče po neuspešno pretečenem roku za odpravo pomanjkljivosti tožbo zavrglo (2. odstavek 31. člena ZUS-1).