Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe je nasprotju z listinami v spisu in se zato pravilnosti odločitve ne da preizkusiti. Glede na predložene dokazne listine tožbi (Lastninski list in izpis o lastništvu GURS, izpis iz portala Prostor), ki izkazujejo drugačno dejansko stanje glede lastništva in vrednosti spornih nepremičnin, je utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka glede na to, da obstajata dve katastrski občini z istimi imenom, morebiti nepravilno upoštevala vrednosti parcelnih številk 171/0 in 190/1.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1810/2013/5 z dne 3. 10. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnice v tem sporu) z dne 2. 10. 2013, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi dodelitve otroka, plačila preživnine in ureditve stikov, pri preživnini pa tudi zahtevek za povrnitev sredstev za eno leto nazaj. Razlaga določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanašajo na izpolnitev finančno premoženjskega pogoja oziroma kriterija in objektivnega kriterija po določbah členov 12. in 13. ZBPP in vsebinskega v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Po 13. členu ZBPP, se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (dalje ZSVarPre) v povezavi s 4. členom ZDIU12 brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska pridobljenega po uradni dolžnosti, je prosilka lastnica do 1/3 celotne nepremičnin parcelne številke 190/1, *14/1, 171, 185, 70, 184, 73, 190/2, 76, 182, 173, 187, 177, *14/3, 172/1, 172/2, 79, 180, 174, 169, 181, 186, 72, 175, 189, 67, 71, 385/2, 77, 170, 188, 176, 239, 238/3, 240 vse k.o. B. Iz spletnega portala Prostor GURS izhaja, da nepremičnine v naravi predstavljajo gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča in stavbna zemljišča. tožena stranka se sklicuje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, na katerega napotuje ZSVarPre, ki v 7. členu daje podlago za določitev vrednosti posamezne nepremičnine. Po vpogledu v vrednosti nepremičnin je ugotovljeno, da znaša vrednost na solastniških deležih prosilke na nepremičninah parcelni številki 190/1 in 171 obe k.o. B. 14.495,81 EUR, kar presega z zakonom določeni premoženjski cenzus, ki znaša 13.780 EUR. Vrednost ostalih nepremičnin se ni seštevalo, ker je že s temi nepremičninami presegla z zakonom določen premoženjski cenzus.

2. Tožnica v tožbi navaja, da znaša upoštevaje solastninski delež predlagateljice do 1/3 celotne nepremičnin vrednost vseh nepremičnin 11.464,70 EUR, kar pa ne presega cenzusa določenega z zakonom. Tožena stranka je za podatke o vrednosti nepremičnin uporabila napačno k.o. Njene nepremičnine so v k.o. C. in ne v k.o. B. Nepremičnini parcelni številki 190/1 k.o. B. in 171/0 k.o. B. sta dejansko obe skupaj po podatkih portala Prostor GURS vredni 43.667 EUR oziroma upoštevaje 1/3 delež 14.555,67 EUR, kar res presega zakonski cenzus. Ti parceli nista v njeni lasti (nepremičnina parcelna številka 171/0 k.o. B. je v solasti D.D. in E.E., nepremičnina parcelna številka 190/1 k.o. B. pa je v solasti F.F. in G.G.), nepremičnini parcelna številka 190/1 k.o. C. in parcelna številka 171/0 k.o. C., ki pa sta tudi v njeni solasti, sta skupaj vredni 1.816 EUR oziroma njen delež je vreden 605,33 EUR. Tako je prišlo pri toženi stranki do napake zaradi podobnih poimenovanj katastrskih občin.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih ugotovitvah navedenih v izpodbijani odločbi in ponovno navaja pravno podlago za vrednotenje nepremičnin, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

4. V pripravljalni vlogi tožnica še navaja, da je pri ponovnem preverjanju podatkov o vrednosti nepremičnin v njeni solasti ugotovila, da spletni portal E-Prostor pri izbiri nepremičnine parcelne številke 171/0 k.o. C. poleg parcelne številke 171/0 k.o. C. ponudi na izbiro tudi stavbo s številko 171 v k.o. C., ki pa je res vredna 42.695 EUR. Tožnica pa ni solatnica stavbe s to številko.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegov dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780 EUR (peti odstavek 152. člena ZUJF, v zvezi s 27. členom ZSVarPre).

7. V obravnavanem primeru je sporna vrednost dveh nepremičnin, katerih solastnica je tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja vrsto nepremičnin, ki izhajajo iz zemljiškoknjižnega izpiska, pridobljenega po uradni dolžnosti, katerih solastnica je prosilka do 1/3 in se vse nahajajo v k.o. C. Tožena stranka je upoštevala vrednost teh nepremičnin, ki so dostopne preko spletnega portala Prostor in omogočajo javni vpogled. Tako je ugotovila, da znaša vrednost na solastniških deležih prosilke na parcelnih številkah 190/1 in 171 obe k.o. C. 14.895,81 EUR, kar pa presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki znaša 13.780 EUR. Glede na to, da sta sporni samo ti dve parcelni številki, se tožena stranka ni spuščala v ugotavljanje vrednosti ostalih nepremičnin.

8. Iz vpogleda v listine upravnega spisa, to je po uradni dolžnosti pridobljenega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pri parcelnih številkah 171/0 in 190/1 k.o. C. vknjižena na ime tožnice lastninska pravica do 1/3. Listina v upravnem spisu (l. 26), ki dokazuje vrednost nepremičnin in katero je tožena stranka upoštevala, je izpis iz javno dostopnega spletnega prostorskega portala RS Prostor. Ta vsebuje vrednost nepremičnine. Na tem izpisu je najprej navedena samo vrednost nepremičnine 42.695 EUR. Potem sledi rubrika: sestavine nepremičnine, pod katero je navedeno: deli stavb. Sledi: katastrska občina C. in številka stavbe (ne parcelne številke) 171. Pod številko stavbe na istem izpisu je navedena katastrska občina C. in številka parcele 114/2. 9. Že iz tega izpisa glede vrednosti nepremičnine je razvidno, da je na njem stavba s številko 171, ki stoji na parcelni številki 114/2 in torej ne gre za parcelno številko 171, kot jo navaja tožena stranka v obrazložitvi. Sodišče tako ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z listinami v spisu in se zato pravilnost odločitve ne da preizkusiti. Glede na predložene dokazne listine tožbi (Lastninski list in Izpis o lastništvu GURS, izpis iz portala Prostor), ki izkazujejo drugačno dejansko stanje glede lastništva in vrednosti spornih nepremičnin, je utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka glede na to, da obstajata dve katastrski občini z istim imenom (B. in C.), morebiti nepravilno upoštevala vrednosti parcelnih številk 171/0 in 190/1. 10. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja vrednosti spornih nepremičnin 190/1 in 171 obe k.o. C., niti njihove skupne vrednosti (navaja samo 1/3 delež 14.495,81 EUR), niti ni listin v spisu, ki bi te vrednosti dokazovale, zato bo morala v ponovnem postopku pozvati tožnico, da predloži tožbi priložene listine (glede vrednosti posameznih nepremičnin), ter na podlagi teh listin in listin v upravnem spisu narediti ponovno dokazno oceno o vrednosti tožničinega premoženja.

11. Glede na to, da se tožba ne da preizkusiti, ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki v spisu oziroma so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV (62,70 EUR).