Jedro

Opravičilo z naroka, vloženo skupaj s predlogom za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan naroka, je očitno zavlačevanje s postopkom. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno z dolžničinim ravnanjem, ko je šele na dan naroka predlagala preložitev naroka in šele takrat zaprosila za brezplačno pravno pomoč, čeprav je pred tem imela dovolj časa, da to uredi.

Denarna kazen kot disciplinska sankcija in sredstvo za dosego izpolnitve dolžnosti, mora biti primerna in sorazmerna. Najvišja denarna kazen je predvidena za najhujše kršitve; zavlačevanje s postopkom, pri čemer je dolžnica svoj izostanek vendarle opravičila (čeprav razlog ni bil upravičen), pa ne more biti podlaga za izrek najvišje denarne kazni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se spremeni v prvem odstavku izreka tako, da se denarna kazen določi v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžnica dolžna plačati v roku 15 dni.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajno dolžnico kaznovalo z denarno kaznijo v višini 1.300,00 EUR, ker se 5. 1. 2018 ni udeležila naroka zaradi zaslišanja o stanju svojega premoženja. Sodišče je še odločilo, da bo sklep o denarni kazni preklicalo, v kolikor bo dolžnica v roku 15 dni podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, v katerem bo pojasnila vse okoliščine v zvezi z oddajo nepremičnine v najem (zlasti, kdo oddaja nepremično premoženje v najem, kdo razpolaga s ključi nepremičnine, kdo objavlja oglase, kdo je uradni najemodajalec ter kdo prejema najemnino oz. dohodke iz naslova oddaje nepremičnine v najem).

2. Zoper sklep se je dolžnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedla je, da se naroka ni udeležila iz opravičljivih razlogov, zaradi česar bi sodišče njenemu predlogu za preložitev naroka moralo ugoditi. Ugovarja tudi višini izrečene denarne kazni.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Če priča, ki je pravilno vabljena, ne pride na sodišče in svojega izostanka ne opraviči, jo sme sodišče privesti s silo na njene stroške, sme pa jo tudi denarno kaznovati z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR (1. odstavek 241. člena ZPP). To določilo ZPP se v skladu s 7. odstavkom 384. člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, in sicer za obveznost dolžnika dati poročilo o stanju njegovega premoženja iz 1. odstavka 384. člena ZFPPIPP. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni (5. odstavek 241. člena ZPP). V obravnavani zadevi bi to lahko storilo, v kolikor bi dolžnica v roku 15 dni podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, v katerem bi pojasnila vse okoliščine v zvezi z oddajo nepremičnine v najem. Zakaj dolžnica tega ni storila, ni pojasnila, tudi sicer pa niso podane okoliščine za preklic sklepa o denarni kazni. Skope navedbe, ki jih je dolžnica podala v pritožbi, niso poročilo v zvezi z okoliščinami oddajanja nepremičnine v najem. Predvsem ni pojasnjeno, kdo je oseba po imenu S. C., ki naj bi nepremičnino oddajala, ni jasno, za katero konkretno nepremičnino gre, na kakšni pravni podlagi naj bi omenjena oseba nepremičnino oddajala in razpolagala s ključi, kdo je najemodajalec ter kdo prejemnik najemnin oziroma dohodkov iz naslova oddaje nepremičnine.

5. Iz podatkov v spisu nedvoumno izhaja, da se dolžnica glavne obravnave 5. 1. 2018, na katero je bila pravilno vabljena, ni udeležila. To priznava tudi sama. V pritožbi ponavlja razloge, ki jih je navajala že v postopku na prvi stopnji, in sicer, da se naroka ni udeležila, ker je 5. 1. 2018 vložila predlog za brezplačno pravno pomoč, o katerem v času naroka še ni bilo odločeno.

6. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Višje sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je narok vseeno opravilo (282. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj dolžnica ni izkazala, da obstajajo upravičeni razlogi za preložitev naroka. Opravičilo z naroka, vloženo skupaj s predlogom za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan naroka, je očitno zavlačevanje s postopkom. Dolžnica je vabilo na narok prejela 21. 12. 2017, torej je imela dovolj časa, da predlog za brezplačno pravno pomoč in / ali preložitev naroka predlaga prej kot na dan naroka, prav tako je imela dovolj časa, da sodišču predloži pisno izjavo o premoženjskem stanju, v katerem bi pojasnila vse okoliščine v zvezi z oddajo nepremičnine v najem. Dolžnica se ne more uspešno sklicevati na sodno prakso, po kateri je predlog za brezplačno pravno pomoč lahko upravičen razlog za preklic in preložitev naroka, saj njenemu ravnanju zaradi zlorabe procesnih pravic in oviranja dela sodišča ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno z dolžničinim ravnanjem, ko je šele na dan naroka predlagala preložitev naroka in šele takrat zaprosila za brezplačno pravno pomoč, čeprav je pred tem imela dovolj časa, da to uredi. Nenazadnje sodišču naroka sploh ne bi bilo potrebno izvesti, v kolikor bi dolžnica pravočasno posredovala pisno izjavo o premoženjskem stanju, česar pa prav tako ni storila, niti ni pojasnila, zakaj ne. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko predloga za preložitev naroka ni upoštevalo.

7. Pač pa je pritožba utemeljena v delu, v katerem graja višino izrečene denarne kazni. Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, zakaj je kot primerno štelo denarno kazen v najvišjem znesku. Denarna kazen kot disciplinska sankcija in sredstvo za dosego izpolnitve dolžnosti, mora biti primerna in sorazmerna. Najvišja denarna kazen je predvidena za najhujše kršitve; zavlačevanje s postopkom, pri čemer je dolžnica svoj izostanek vendarle opravičila (čeprav razlog ni bil upravičen), pa ne more biti podlaga za izrek najvišje denarne kazni.

8. Višje sodišče je zato moralo v tem delu pritožbi ugoditi in sklep spremeniti kot to izhaja iz I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.